Pepelnica

Pomni, človek, da si prah ...

Za marsikoga je začetek življenja šele tedaj, ko si zapoje svoj lastni »requiem«.

Ni lahko. A njegova samotna molitev mu bo razširila obzorja, spočela in rodila v njem novega človeka. To so tista »spreobrnjenja«, ki so prelomnice v življenju velikih duš.

In če ljudje zmečejo nanj grmado kamenja, bo toliko bolj zapuščen in gol in brez besed. Bo toliko bliže Bogu.

Sem kdaj doživel pepelnični dan?

Me je pretreslo: Pomni, človek, da si prah ...?

Blagor mu, kdor na pepelnični dan, ob začetku svojega posta doživi notranji pretres, notranje spreobrnjenje. Prav to želi Cerkev.

Morda bo poln jedkega trpljenja ob spoznanju niča. Morda bo za hip celo zdvajal nad samim seboj. Znamenje umiranja!

Morda pa bo prav on postal klicar novih časov. Božjih časov. Si to ti?

Naj te ne plaši misel, da si premajhen, preslab.

Bog zna telefonirati na les.

In če je ali bo izbral tebe, zakaj bi še dvomil?