Kolika skrivnost – en sam otrok!

Pred njim je odprta večnost. Nihče več ne more ugasniti tega življenja. Smrt telesa je le prehodno stanje. Prerojeno za večno življenje bo vstalo poslednji dan človeške zgodovine.

Duša – in po vesoljnem vstajenju tudi telo – bosta živela večno.

Misterij človeka je v tem, da je njegovi svobodi prepuščeno, kaj si izbere. V svojih rokah drži nebesa in pekel.

Zato je življenje najbolj odgovorno pustolovstvo. Vsak dan stopim za korak naprej proti večnosti.

Vsako jutro sem znova postavljen pred odločitev: ali bom imel svojo težo in vrednost – za večnost.

Moje večerno premišljevanje in izpraševanje vesti. Kako dra­goceno je, če sem vsak večer pred vrati večnosti.

Ko se vrata za menoj zapro, bo vse odločeno. In ne bom mogel nič spremeniti. Ko bi znal živeti v siju večnosti – vsak dan!

Zares, kakšna skrivnost, da sem rojen na svet, rojen za več­nost.

Zato čutim v sebi neugnano hrepenenje, ki ga more izpolniti samo večnost. Čudovite sanje, ki morajo postati resničnost – večnost v Bogu.