Iz »vaške ožine« v »svetovno širino« – to je moja, to je naša naloga danes.

Kako berem časnike? Za kaj se zanimam?

Je moje zanimanje Cerkev? Sledim njeno delo po vsem svetu, poznam njene probleme?

Treba je le prisluhniti utripom Cerkve, zaživeti z njo z vso pozornostjo in ljubeznijo, pa se samo od sebe širi srce.

Čim bolj moram iti ven iz začaranega kroga samega sebe, tudi iz začaranega kroga svoje male srenje, med katero živim. Le široka obzorja gradijo široke osebnosti.

Tako človek ohranja svojo krščansko mladost, plameneče srce, vedro dušo, optimizem, delavne roke, nezlomljiv pogum, pripravljenost na tveganje – vse to so znamenja mladosti.

V tem moram biti tudi pri šestdesetih in čez resnično mlad.

Kako ne bi Bog blagoslavljal takega človeka, z milostjo krepil take duše, mu nenehno »obnavljal mladosti«!

Eno moram paziti: Nikdar nazaj, vedno naprej! »Kdor prime za plug in se ozira nazaj, ni pripraven za božje kraljestvo.« Tako Kristus.

Iz tega širokega obzorja so rasli svetniki in veliki obnovitelji Cerkve in krščanskega življenja, pa četudi so živeli v malem svetu, bili za življenja nepoznani.

Danes in v prihodnosti bo isto.