Jezusova spremenitev na gori.

Dogodek na »gori Tabor«.

Trem apostolom – Petru, Jakobu in Janezu – je bilo dano, da so za trenutek videli nadnaravno stvarnost. Bil je slutnja Jezusovega poveličanja, slutnja nebeške vizije.

Gotovo je najbolj naravna razlaga: bilo je potrebno, da so mogli vzdržati v katastrofi velikega petka.

Kontemplacija. Kakor da bi jo črtali. Pa je prakrščanska. Vsi bi se morali truditi za to, da bi dospeli v asketskem in molitvenem življenju do pridobljene kontemplacije – bogozrenja. To ni privilegij bogomiselnih redov, čeprav so oni prvi k temu klicani. Saj zato so zapustili svet in se umaknili v samoto.

Vlita kontemplacija – dogodek na gori Tabor – to pa je božji dar in ga nimamo pravice zahtevati. Bog ga da dobrotno, komur hoče. A redno ga daje tistim, ki so se v svojem duhovnem življenju povzpeli do vrha pridobljene kontemplacije.

Vsaj ena vroča prošnja za današnji dan: Gospod, daj mi milost, da bi mogel trajno živeti v tvoji pričujočnosti, čeprav mi je vse zagrnjeno z zagrinjalom vere, da bi vendarle bil stalno pred teboj.

Ko bi mogel vsak čas reči: pri meni, v meni si ti.

Bog v meni! Kakšna moč!