Gledati k vratom
Kje so danes stari ljudje? Dali smo jih v ustanove. Zakaj? Ker so nezaželeni, ker so nam v breme. Spominjam se, da sem pred kratkim obiskala čudovit dom za ostarele. Okrog štirideset jih je bilo tam in imeli so vsega, ampak vsi so pogledovali k vratom. Ni bilo smehljaja na obrazih in vprašala sem sestro, ki je takrat skrbela zanje: »Sestra, zakaj se ti ljudje ne smehljajo? Zakaj gledajo k vratom?« In ona, zelo lepo, je morala odgovoriti in povedati resnico: »Vsak dan je enako. Hrepenijo po človeku, da bi prišel in jih obiskal.« To je veliko uboštvo. Ni nujno, da gremo v revna predmestja iskat pomanjkanje ljubezni in revščino. V vsaki družini in v vsaki soseski kdo trpi.








