Slepiva pena, to je vsa človeška naslada.

Koliko jih je že bilo in jih še bo, ki so ali bodo hlepeli po zlagani svobodi uživanja.

Krščanstvo ni beg pred svetom.

Manihejstvo v kakršnikoli obliki je že zdavnaj premagano. Toda: ali ne zapadamo v nasprotno smer. Radi bi združili krščanstvo - in celo svetost - z uživanjem. Trenutki naslade so hitro mimo.

Ostane pa gorjupa zavest poraza, občutek ponižanja, spoznanje lastne praznote.

Le pot zatajevanja vodi do pristne sreče.

Ne sad mesa, le sad duha je: veselje, mir. To zatrjuje sv. Pavel.

Pa zajemaj vse užitke v polno prgišče, vse shlapi in ostanejo prazne, raskave dlani.

Na delo! Na ozko evangeljsko pot!