Brezmadežna
Praznik je višek adventne misli. Bog pripravlja prihod svojega Sina. Za učlovečenje in odrešenje pa potrebuje ženo. Izbral si je Marijo, zato jo je takoj po spočetju obdaril z milostjo, s tistim darom, ki ga vsi dobimo šele pri krstu. Marija pa je od prvega trenutka svojega bivanja »polna milosti«, je »tempelj troedinega Boga«, je »maziljena s Svetim Duhom«, da je tako pripravljena v svojem devištvu sprejeti materinstvo. V njej se je učlovečila druga božja oseba. Zato je praznik Brezmadežne izrazito adventni praznik. Sledi še oznanjenje, Marijino sprejetje: Glej, dekla sem Gospodova. In z Marijo sámo je ves svet v pričakovanju, da se na sveto božično noč razodene človeštvu »ljudomilost našega Boga« v božjem Otroku. Ko sam preživljam svoj advent, kaj pomeni meni Brezmadežna? Nosim v sebi hrepenenje, da bi tudi jaz dozorel do polnosti »starosti Kristusove«, da bi bil v milosti docela prerojen v novega človeka, »po Bogu ustvarjenega«? To je vsebina mojega odrešenja. In v tej moji osebni zgodbi ima Marija prav takó svojo materinsko vlogo. Po posredovanju njenega duhovnega materinstva naj bi tudi jaz postal božji otrok – Kristusu brat. Zato je praznik Brezmadežne moj osebni praznik. Marija je tista adventna luč, ki me vodi skozi temo tuzemskega bivanja do polnosti svetlobe.
Marija, skoz' življenje ...








