V meni je toliko dobrega, da lahko postanem svetnik.

V meni je toliko teme, da lahko propadem.

Kakšna odgovornost: v svojih rokah nosim svojo večno usodo.

A vendar mora biti moje življenje prežeto z mirno srečo. Nad menoj čuje on, ki je Ljubezen.

Vem, njegova milost bo ostala prazna, če ne bom z njo dan na dan oblikoval svoje krščanske osebnosti.

Značaj mi je dan. Moram ga sprejeti z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. A iz teh človeških snovi mora milost v meni graditi božjega otroka.

Gotovo: najtežje umetniško delo.

A nič manj: lepota krščanskega življenja.