Apostolski pogum, ne muzej spominov

»Odlomek iz Apostolskih del pripoveduje o oznanjevanju evangelija poganom. Tudi danes je potrebno imeti apostolski pogum, da krščanskega življenja ne bi spremenili v muzej spominov.

Ko so Jezusovi učenci prišli v Antiohijo, so razen Judom začeli oznanjevati tudi Grkom. Veliko število poganov je verovalo in se je spreobrnilo h Gospodu. Takrat so se mnogi vznemirili, ko so slišali, da evangelij ni bil oznanjen samo Judom. A ko je v Antiohijo prispel Barnaba, se je razveselil, kajti videl je, da so bila ta spreobrnjenja poganov Božje delo.

Bog novosti in presenečenj
Že pri prerokih je bilo zapisano, da bo Gospod prišel rešit vse narode. Tako na primer beremo v 60. poglavju knjige preroka Izaija. Pa vseeno mnogi niso razumeli: Niso razumeli. Niso razumeli, da je Bog Bog novosti: 'Jaz vse delam novo,' nam pravi. Sveti Duh je prišel ravno zato, da bi nas prenovil. Nenehno nas prenavlja. To nekoliko vzbuja strah. Tudi v zgodovini Cerkve od takrat pa do sedaj lahko vidimo, koliko je bilo strahu pred presenečenji Svetega Duha. Bog je Bog presenečenj.

Brez Duha ne moremo razumeti
Vendar pa niso vse novosti enake. Za nekatere se vidi, da so Božje, druge niso. In kako jih lahko prepoznamo? Tako za Barnabo kot Petra se govori, da sta moža, polna Svetega Duha. V obeh je bil Sveti Duh, ki omogoči videti resnico. Sami, samo z našim razumom, ne zmoremo. Lahko preštudiramo celo zgodovino odrešenja, vso teologijo, toda brez Duha ne moremo razumeti. Prav on nam daje doumeti resnico, oz. prepoznati Jezusov glas. Kot je dejal Jezus, njegove ovce poslušajo njegov glas, on jih pozna in one mu sledijo.

Brez molitve za Duha ni prostora
Delo Svetega Duha je, da gre Cerkev naprej. On nam pomaga slišati Gospodov glas. Kako sem lahko prepričan, da je glas, katerega slišim, Jezusov glas; da tisto, kar čutim, da moram storiti, prihaja od Svetega Duha? Odgovor je v molitvi. Brez molitve za Duha ni prostora. Boga moramo prositi za ta dar Svetega Duha, da bi lahko v vsakem času razločili, kaj moramo storiti, in to ne bo vedno isto.

Potrebno je tvegati, da bi sprejeli tisto, kar Duh od nas zahteva
Cerkev napreduje s presenečenji, z novostmi Svetega Duha. Potrebno jih je prepoznati, za to pa je potrebno moliti, prositi za to milost. Barnaba je bil poln Svetega Duha, zato je takoj razumel. Peter pa je videl in rekel: Kdo sem jaz, da bi mogel nasprotovati krstu? Delo Duha je, da se ne zmotimo. Lahko se nam porodi dvom: zakaj si moramo delati toliko problemov, zakaj ne bi delali stvari kot smo jih delali vedno, saj se tako počutimo bolj gotove? Delati stvari, kot se jih je delalo vedno, je alternativa smrti. Potrebno je tvegati, z veliko molitve in s ponižnostjo, da bi sprejeli tisto, kar Duh od nas zahteva, da spremenimo. To je pot!

Gospod nam je rekel, da če bomo jedli njegovo Telo in pili njegovo Kri, bomo imeli življenje. V nadaljevanju svete maše recimo Gospodu: Gospod, Ti, ki si z nami tukaj v evharistiji, Ti, ki boš v naši notranjosti, daj nam milost Svetega Duha. Daj mi milost, da se ne bi bal, ko mi bo Sveti Duh dejal, z gotovostjo, naj naredim korak naprej. Pri tej maši prosimo za ta pogum, ta apostolski pogum, da bi prinašali življenje in da iz našega krščanskega življenja ne bi naredili muzeja spominov.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 28.4.2015)

Sveta maša: Ne spremenimo krščanskega življenja v muzej spominov