Topel sprejem v Egiptu
»V Egipt sem se podal na podlagi četvernega povabila: s strani predsednika republike, koptskega pravoslavnega patriarha, velikega imama Al Azharja in koptskega katoliškega patriarha. Vsakemu se zahvaljujem za sprejem, ki mi ga je namenil in ki je bil zares topel. In zahvaljujem se vsemu egiptovskemu narodu za sodelovanje in naklonjenost, s katerima je živel ta obisk Petrovega naslednika. Predsednik in civilne oblasti so vložili veliko dela, da se je ta dogodek lahko odvijal na najboljše načine, da je lahko bil znamenje miru za Egipt in celotno tamkajšnjo regijo, ki žal trpi zaradi konfliktov in terorizma. Geslo potovanja je namreč bilo 'Papež miru v Egiptu miru'.
Temelj miru je zaveza med Bogom in človekom
Obisk na univerzi Al Azhar, ki je najstarejša islamska univerza in najpomembnejša akademska ustanova sunitskega islama, je imel dve razsežnosti: dialog med kristjani in muslimani ter obenem pospeševanje miru na svetu. Na univerzi Al Azhar se je odvijalo srečanje z velikim imamom, ki se je zatem nadaljevalo na Mednarodni konferenci za mir. Tam sem imel govor, v katerem sem zgodovino Egipta ovrednotil kot deželo civilizacije in deželo zavez. Egipt je za vse človeštvo sinonim za starodavno civilizacijo, zaklade umetnostni in znanje. To nas spominja, da se mir gradi preko izobraževanja, formacije v modrosti in humanizmu, ki versko razsežnost in odnos z Bogom razume kot vključujoči del, kar je v svojem govoru spomnil veliki imam. Mir se prav tako gradi z izhajanjem iz zaveze med Bogom in človekom, kar je temelj zaveze med vsemi ljudmi. Ta zaveza je osnovana na desetih zapovedih, ki so bile zapisane na gori Sinaj na kamniti plošči, mnogo globlje pa v srce vsakega človeka vsakega časa in kraja. To je postava, ki je povzeta v dveh zapovedih o ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega.
Vloga Egipta sloni na moči prava
Ta isti temelj je prav tako osnova za postavitev družbenega in civilnega reda, pri čemer so poklicani sodelovati vsi državljani, vsakega porekla, vsake kulture in religije. Takšen pogled na zdravo laičnost je prišel v ospredje med izmenjavo govorov s predsednikom Egipta, v navzočnosti državnih oblasti in diplomatskega zbora. Pomembna zgodovinska in verska dediščina Egipta in njegova vloga v bližnjevzhodni regiji mu podeljujeta posebno nalogo na poti proti stabilnemu in trajnemu miru, ki ne sloni na pravu moči, ampak na moči prava.
Kristjani – kvas bratstva
Kristjani, tako v Egiptu kot v vsaki državi po svetu, so poklicani biti kvas bratstva. To pa je mogoče, če v samih sebi živijo občestvo s Kristusom. Kot močno znamenje je bilo srečanje s koptskim pravoslavnim patriarhom, papežem Tawadrosom II., mojim dragim bratom. Skupaj sva obnovila zavzetost, tudi s podpisom skupne izjave, za skupno hojo in prizadevanje, da ne bo ponovitve krsta, ki je že bil podeljen v kateri od obeh Cerkva. Skupaj sva molila za mučence nedavnih atentatov, ki so tragično zadeli to častitljivo Cerkev. Njihova kri je naredila rodovitno to ekumensko srečanje, ki se ga je udeležil tudi carigrajski patriarh Bartolomej.
Sveta maša - praznik veselja in bratstva
Drugi dan apostolskega potovanja v Egipt je bil namenjen katoliškim vernikom. Sveta maša, ki sem jo daroval na stadionu, ki so ga dale na razpolago egiptovske oblasti, je bila praznik veselja in bratstva, ko smo skupaj čutili živo navzočnost Kristusa Vstalega. Malo katoliško skupnost v Egiptu sem spodbudil, naj podoživi izkušnjo učencev iz Emavsa: naj v Kristusu, ki je beseda in kruh življenja, vedno najde veselje vere, gorečnost upanja in moč za pričevanje v ljubezni, da so srečali Gospoda.
Da bi bili sol in luč na Bližnjem vzhodu
Zadnji dogodek sem preživel skupaj z duhovniki, redovniki in redovnicami ter semeniščniki v višjem semenišču. Šlo je za besedno bogoslužje, med katerim so obnovili svoje obljube posvečenega življenja. V tej skupnosti moških in žensk, ki so se odločili darovati življenje Kristusu za Božje kraljestvo, sem videl lepoto Cerkve v Egiptu. Molil sem za vse kristjane na Bližnjem vzhodu, da bi, vodeni s strani svojih pastirjev in spremljani od posvečenih oseb, bili sol in luč v tistih deželah, sredi tistih narodov. Egipt je bil znamenje upanja, zatočišča in pomoči. Tja se je podal Jakob s svojimi otroki v času lakote, tja je šel Jezus, ko je bil preganjan. Zato je to potovanje v Egipt umeščeno med kateheze o upanju. Egipt je za nas znamenje upanja tako v zgodovini kot v današnjem času.
Papež vse izročil sveti družini
Ob koncu se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so omogočili potovanja in k njemu na različne načine prispevali, predvsem pa mnogim osebam, ki so darovali svoje molitve in trpljenja. Sveta nazareška družina, ki se je preselila na obale Nila, da bi ubežala Herodovemu nasilju, naj blagoslovi in varuje vedno egiptovski narod ter ga vodi po poti blaginje, bratstva in miru.« (Papež Frančišek v nagovoru med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 3.5.2017)