Jezus se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Začel jih je učiti.

Blagor ubogim v duhu,

kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

Blagor žalostnim,

kajti potolaženi bodo.

Blagor krotkim,

kajti deželo bodo podedovali.

Blagor lačnim in žejnim pravičnosti,

kajti nasičeni bodo.

Blagor usmiljenim,

kajti usmiljenje bodo dosegli.

Blagor čistim v srcu,

kajti Boga bodo gledali.

Blagor tistim, ki delajo za mir,

kajti imenovani bodo Božji sinovi.

Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,

kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo

govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami. (Mt 5,1-12)

Jezus pove blagre učencem, da bi razumeli, kako naj pridejo do polnosti in sreče do življenja po katerem hrepenijo. Drugi korak, ki smo ga zapisali, kot pomembno odločitev do polnega življenja, se glasi: Odločitev za temeljni pogled na življenje. Mogoče je največ o tem, kaj naj bi bil za kristjana temeljni pogled na življenje, zajetega prav v blagrih.

Ko se ustavimo ob njih, lahko opazimo, da obstajata dve vrsti blagrov: tisti, ki govorijo o negativnih stvareh kot izhodišču za dobro in tistih, ki govorijo o pozitivnih lastnostih. Razdelimo jih torej na dve skupini.

1.       skupina blagrov

Blagor ubogim v duhu,

kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

Blagor žalostnim,

kajti potolaženi bodo.

Blagor lačnim in žejnim pravičnosti,

kajti nasičeni bodo.

Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,

kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

Zakaj bi se človek lahko veselil uboštva, žalosti, lakote in žeje, preganjanja in zasramovanja? Očitno za Jezusa te stvari niso cilj, saj se blagri nadaljujejo z nasprotnim rezultatom. Najbrž moramo razumeti te blagre približno takole:

Blagor tistim, ki bodo vztrajali v stiku s svojim uboštvom in nemočjo,

kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

Blagor tistim, ki bodo vztrajali v stiku s svojo žalostjo,

kajti potolaženi bodo.

Blagor tistim, ki bodo vztrajali v stiku s svojo lakoto in žejo po pravičnosti,

kajti nasičeni bodo.

Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,

kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

Ne gre za blagrovanje negativnih stvari. Negativni občutki sporočajo, kaj nam manjka in po čem v resnici hrepenimo. Če vztrajamo v bolečini, bomo našli odgovor na vprašanje: Zakaj se tako ubogo počutim, zakaj sem žalosten, česa sem lačen in žejen, zakaj sem preganjan? Ko odgovorimo na to vprašanje, je jasno hrepenenje po: resničnem bogastvu, po pravem veselju, po pravičnosti in nebeškem kraljestvu. Potem je le še vprašanje, kako hrepenenja uresničiti, kako priti do polnosti bogastva, veselja, pravičnosti in do lepote božjega kraljestva.

 Veselje torej izhaja prav iz bolečine, ki jo slišimo in nanjo odgovorimo na pravi način. Če bolečine ne vzamemo za res, iščemo nadomestke in ti nas ne pripeljejo do želenega cilja.

2.       skupina blagrov

 Blagor krotkim,

kajti deželo bodo podedovali.

Blagor usmiljenim,

kajti usmiljenje bodo dosegli.

Blagor čistim v srcu,

kajti Boga bodo gledali.

Blagor tistim, ki delajo za mir,

kajti imenovani bodo Božji sinovi.

Druga skupina blagrov je pravzaprav bolj logična od prve. Vsem je verjetno razumljivo, da nasilje ni pot do notranjega miru in veselja. Jezus pravi: Kdor za meč prejemlje bo z mečem pokončan. Blagor torej krotkim, kajti ti bodo dediči božjega kraljestva, dediči sreče.

Blagor usmiljenim govori o sočutju, ki raste iz prave predstave o sočloveku. Sočuten sem lahko, če z drugim lahko čutim, torej so-čutenje predpostavlja, da smo si med seboj bratje in sestre, da je Bog naš Oče. Sočutje rodi veselje sprejetosti in ustvarja dom.

Blagor čistim v srcu govori o čistosti namenov, o iskrenem in otroškem srcu, ki ne ustvarja spletk in si jih ne želi, želi si pa resnice in ljubezni. Samo iskreno, otroško srce, lahko sreča Boga.

Blagor tistim, ki delajo za mir! Kako do miru, če ne prek skupne Resnice in Neskončne ljubezni. V globoki veri, da je Bog naš oče, je temelj notranjega in svetovnega miru.