Pogosto smo sužnji zunanjosti
Bog se ne zaustavlja pri zunanjosti, vidi v srce. Tudi v življenju svetnikov obstajajo skušnjave in grehi, kar lahko vidimo v življenju Davida. Gospod je zavrgel Savla, ker je imel zaprto srce in mu ni bil pokoren. Zato se je Bog namenil izbrati drugega kralja. Bila je to odločitev, zelo drugačna od človeških kriterijev. David je bil najmlajši od Jesejevih sinov, bil je še deček. A Gospod je preroku Samuelu dal vedeti, da zanj zunanjost ni pomembna. Gospod namreč vidi srce.

Mi smo pogosto sužnji zunanjosti, sužnji stvari, ki se pojavijo pred nami, in pustimo se jim voditi. Gospod pa pozna resnico. Pred Samuela pride sedem Jesejevih sinov, a Gospod ne izbere nobenega. Samuel je nekoliko v težavah in pravi očetu: 'Teh Gospod ni izvolil. Ali so tu vsi mladeniči?' In oče mu odgovori, da ima še enega, najmlajšega, ki pa ni pomemben, pase drobnico. V človeških očeh ta deček ni veljal nič.

David – svetnik in grešnik
Za ljudi ni veljal nič, a Gospod ga je izbral in Samuelu zapovedal, naj ga mazili. Od tega dne naprej je Gospodov Duh napolnjeval Davida in vse njegovo življenje je bilo življenje Gospodovega maziljenca, izvoljenega od Gospoda. Ali ga je Gospod naredil svetega? Ne. Res je, da je kralj David sveti kralj David, a svet je postal po dolgem življenju, kjer so bili tudi grehi.

Svetnik in grešnik. Človek, ki je znal združiti kraljestvo, ki je znal voditi Izraelovo ljudstvo. A imel je svoje skušnjave, imel je svoje grehe. Bil je celo morilec. Da bi prikril svojo pohotnost, greh prešuštva, je zapovedal ubijati. In ko je Bog poslal preroka Natana k Davidu, da bi mu pokazal, kaj je storil, saj se sam ni zavedal svojega zločina, je David priznal, da je grešil in prosil odpuščanje.

Ni svetnika brez preteklosti in ni grešnika brez prihodnosti
In tako se je njegovo življenje nadaljevalo. Zelo je trpel zaradi izdaje svojega sina, vendar pa nikoli ni izrabil Boga za svojo lastno zmago. Ko je moral zbežati iz Jeruzalema, ni hotel uporabiti Gospoda v svojo obrambo. In ko so ga žalili, je v svojem srcu premišljeval, da si to zasluži. Izkazal se je tudi za velikodušnega. Lahko bi ubil Savla, a tega ni storil.

Sveti kralj David, velik grešnik, vendar skesan. Priznam, da se me življenje tega človeka zelo dotakne. Ob njem lahko razmišljamo o svojem življenju. Vsi mi smo bili izbrani od Gospoda za krst, da bi bili del njegovega ljudstva, da bi bili sveti. Posvečeni smo od Gospoda, na tej poti svetosti. Ko berem o življenju tega človeka, ki je storil veliko dobrega in tudi veliko manj dobrega, pomislim, da na poti krščanskega življenja ni nobenega svetnika brez preteklosti niti grešnika brez prihodnosti.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 19.1.2016)

Papež med jutranjo homilijo o kralju Davidu: Svetnik in grešnik