»Božje kraljestvo vsak dan raste zahvaljujoč tistim, ki zanj pričujejo. In sicer brez povzročanja hrupa; tako, da molijo in z vero živijo svoje obveznosti v družini, na delu, v svoji skupnosti.

Božje kraljestvo najdemo v tišini. Morda v hiši, kjer se konec meseca dočaka z le pol evra, a se kljub temu ne neha moliti in skrbeti za otroke ter stare starše. To je daleč od hrupa, kajti Božje kraljestvo ne vzbuja pozornosti. Tako kot je ne vzbuja seme, ki raste pod zemljo. V  evangeljskem odlomku Jezus odgovori na vprašanje, kdaj bo prišlo Božje kraljestvo: 'Prišel bo dan, ko vam bodo govorili: 'Glej, tukaj je!' ali 'Tam je!'' Ne hodite in ne begajte za temi besedami, je na to še dodal Jezus. Božje kraljestvo ni spektakel. Spektakel je nasprotno pogosto karikatura Božjega kraljestva.

Gospod nikoli ne reče, da je Božje kraljestvo spektakel. Je praznovanje, toda drugačno. Božje kraljestvo je lepo in veliko praznovanje, ni pa spektakel, katerega bi rajši videla naša človeška slabotnost. Tudi spektakel je sicer včasih praznovanje, na primer praznovanje poroke. Pride veliko ljudi, a ne toliko zaradi zakramenta, kolikor zato, da bi se pokazali, zaradi nečimrnosti. To je spektakel mode. Božje kraljestvo je drugačno. Je tiho in raste v notranjosti. Raste zaradi Svetega Duha, ki uporabi našo razpoložljivost – zemljo, katero moramo pripraviti sami.

Tudi za Božje kraljestvo bo prišel trenutek, ko se bo razodelo v vsej moči, vendar šele ob koncu časov. To bo dan, ko bo ropotalo: kakor blisk, ko se zabliska, posveti od enega konca neba do drugega. Tak bo Sin človekov na svoj dan, na dan, ko bo ropotalo.

Pomislimo na vztrajnost mnogih kristjanov, ki z majhnimi sredstvi vzdržujejo svoje družine, skrbijo za otroke in stare starše ter pri tem stalno molijo. Tam je Božje kraljestvo, skrito v tisti svetosti vsakdanjega življenja, v tisti svetosti vseh dni. Kajti Božje kraljestvo ni daleč od nas, ampak je blizu. To je ena od njegovih značilnosti: bližina.

Preden se bo vrnil v slavi in moči, bo moral Jezus 'veliko pretrpeti in biti zavržen od tega rodu'. Tako še beremo v današnjem evangeljskem odlomku. To pomeni, da je tudi trpljenje, križ, vsakdanji življenjski križ - kot sta križ dela ali družine – tudi ta majhen vsakdanji križ je del Božjega kraljestva. Zato moramo prositi Gospoda za milost, da bi Božje kraljestvo, ki je v nas, negovali z molitvijo, čaščenjem, služenjem v ljubezni, v tišini. Božje kraljestvo je ponižno, je kot seme. Z močjo Svetega Duha nato postane veliko.

Naša naloga je, dopustiti, da raste v nas, ne da bi se ponašali s tem.  Dopustiti, da pride Duh, nam spremeni dušo in nas vodi naprej v tišini, miru, spokojnosti, v bližini Bogu, drugim, v čaščenju Boga, brez spektakla.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 13.11.2014)

Papež Frančišek: Božje kraljestvo je skrito v svetosti vsakdanjega življenja