»Božje usmiljenje je velika luč ljubezni in nežnosti, je ljubkovanje ran, ki so jih pustili naši grehi. Pismouki in farizeji so pripeljejo pred Jezusa ženo, zasačeno pri prešuštvovanju. Jezusa sprašujejo, kaj naj z njo storijo, saj bi jo po postavi morali kamnati.
Zakonska zveza je simbol odnosa med Bogom in ljudstvom. Ko se zakon uniči s prešuštvom, se umaže ta odnos med ljudstvom in Bogom. Pismouki in farizeji zastavijo vprašanje z namenom, da bi Jezusa lahko obtožili. Če bi jim odgovoril, da naj ženo kamenjajo, bi ljudem govorili, kakšnega učitelja imajo, ki je storil to ubogi ženi. Če pa bi rekel, naj se ji oprosti, bi mu očitali, da ne izpolnjuje postave. Njim ni bila pomembna žena, ne prešuštvo, pomembno jim je bilo to, da bi Jezusa dobili v past. Gospod pa jim odgovori: 'Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.' Evangelij z določeno ironijo pravi, da so tožniki drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In Jezus ostane sam z ženo kot spovednik in pravi: 'Žena, kje so? Te ni nihče obsodil? Sama sva, ti in jaz. Ti pred Bogom, brez obtoževanja, brez obrekovanja. Ti in Bog. Te ni nihče obsodil?' In žena odgovori: 'Nihče, Gospod.' Ne pravi: 'Nisem prešuštvovala, bila je krivična obtožba.' Prizna svoj greh. In Jezus ji pravi: 'Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in od odslej ne greši več, da te ne bi doletel tak trenutek kot je bil ta, da ne boš zelo osramočena, da ne boš žalila Boga, uničevala odnosa med Bogom in ljudstvom.'
Jezus odpusti, a tukaj gre za nekaj več od odpuščanja. Jezus obide postavo in stopi onkraj. Ne pravi: 'Prešuštvo ni greh.' Tega ne pravi. Ne obsodi ga s postavo. In to je skrivnost usmiljenja. To je skrivnost Jezusovega usmiljenja. Usmiljenje je težko razumeti. Usmiljenje grehov ne izbriše. Kar jih izbriše, je Božje odpuščanje. Usmiljenje je način, kako Bog odpušča. Jezus bi lahko rekel: 'Odpuščam ti, pojdi', kot je to dejal hromemu človeku. Ženi pa pravi: 'Pojdi v miru.' Jezus gre onkraj. Svetuje ji, naj več ne greši. Tu se vidi usmiljena Jezusova drža: grešnika brani pred njegovimi sovražniki, brani ga pred pravično obsodbo. Tudi mnogi med nami bi morda morali iti v pekel, kar bi bila pravična obsodba, a Gospod odpušča s svojim usmiljenjem. Usmiljenje gre onkraj in človekove grehe postavi na stran.
Na nebu vidimo mnoge zvezde, a ko posije sonce, se zvezde ne vidijo. Tako je tudi z Božjim usmiljenjem: je velika luč ljubezni in nežnosti. Bog ne odpušča z nekim dekretom, ampak z ljubkovanjem, ljubkuje rane našega greha. Kajti On je vključen v odpuščanje, vključen je v naše zveličanje. Na ta način je Jezus spovednik; ne ponižuje, ne pravi: 'Povej, kaj si storil, kdaj si to storil, kako in s kom si to storil?' Jezus pravi: 'Pojdi in od sedaj naprej ne greši več.' Božje usmiljenje je veliko, Jezusovo usmiljenje je veliko. Odpušča nam. Ljubkuje nas.« (Papež Frančišem med sv. mašo v Domu sv. Marte, 7.4.2014)
Papež Frančišek med jutranjo homilijo: Božje usmiljenje je velika luč ljubezni in nežnosti
»Vsi mi imamo v sebi določena območja, določene predele srca, ki niso živi, ki so nekoliko mrtvi. Nekateri imajo veliko predelov srca, ki so mrtvi, so v dejanski duhovni narkozi. Ko se tega zavemo, si želimo izstopiti, a ne moremo. Samo Jezusova moč nam lahko pomaga, da izstopimo iz teh mrtvih območij srca, teh grobov greha, ki jih vsi imamo. Vsi smo namreč grešniki. A če smo zelo navezani na te grobove in jih varujemo v sebi, nočemo, da bi se naše srce v celoti prebudilo v življenje, postanemo pokvarjeni in naša duša začne 'zaudarjati'. Postni čas je namenjen premisleku o lastnih grobovih. Kaj je moja notranja narkoza? Kje je mrtev del moje duše? Kje je moj grob? Kateri del mojega srca se lahko pokvari, ker je preveč navezan na greh? Odstranimo kamen sramu in pustimo, da Gospod izreče besede: 'Pridi ven!' Tako bo naša duša v celoti ozdravljena, vstala bo zaradi Jezusove ljubezni, po njegovi moči, kajti Jezus nam odpušča. Prisluhnimo Jezusovemu glasu, ki z močjo Boga pravi: 'Pridi ven! Izstopi iz tega groba, ki ga imaš v sebi. Jaz ti bom dal življenje, naredil te bom srečnega, blagoslovil te bom, želim te imeti zase.'« (Papež Frančišek vernikom župnije sv. Gregorja Velikega v Rimu, 6.4.2014)