Cerkev naj bo ponižna, uboga in naj zaupa v Gospoda

»Današnji evangeljski odlomek pripoveduje, kako Jezus graja velike duhovnike in jih opozori, da pojdejo celo nečistnice pred njimi v Božje kraljestvo. Na skušnjave, ki tudi danes lahko pokvarijo pričevanje Cerkve, prav tako opozarja prvo berilo iz knjige preroka Sofonija. V le-tem namreč lahko vidimo posledice: narod, ki ni poslušal Gospoda, postane nečist in uporen. Kako naj bo Cerkev zvesta Gospodu? Cerkev mora imeti tri poteze: ponižnost, uboštvo in zaupanje v Boga. 

Cerkev naj bo ponižna
Ponižna Cerkev, ki se ne šopiri z oblastjo in razkošjem. Ponižnost ne pomeni medlosti ali mlahavosti. To je zgolj hlinjenje ponižnosti. Prvi korak ponižnosti je priznati, da sem grešnik. Če nisi sam sebi sposoben reči, da si grešnik in da so drugi boljši od tebe, nisi ponižen. Tudi za ponižno Cerkev je prvi korak torej, da se počuti grešnico. In enako za vse nas. Če ima kdo med nami navado gledati napake drugih in o tem tudi klepetati, ni ponižen, saj se ima za sodnika drugih. Za to milost, da bi bila Cerkev ponižna, da bi bil jaz in vsakdo med nami ponižen, pa moramo prositi.

Cerkev naj bo uboga
Druga poteza zveste Cerkve je uboštvo. Uboštvo je med blagri na prvem mestu. Biti ubog v duhu pomeni biti navezan samo na Božje bogastvo. Cerkev zatorej ne sme živeti v navezanosti na denar, ne sme misliti na denar in niti ne na to, kako denar zaslužiti. Opozoril bi na neko svetišče, ki zahteva dar od ljudi, ki želijo prestopiti sveta vrata. To ni Jezusova Cerkev, temveč Cerkev tistih velikih duhovnikov iz evangeljskega odlomka, navezana na denar. Spomnimo se rimskega diakona Lovrenca. Ta se je kot škofijski ekonom na cesarjevo zahtevo, da naj mu prinese vse bogastvo škofije v zameno, da ga ne ubijejo, k le-temu vrnil z reveži: 'Ubogi so bogastvo Cerkve'. Nekdo ima lahko lastno banko, je gospodar neke banke, a če je njegovo srce ubogo in ni navezano na denar, je to vseeno služenje. Uboštvo je ta nenavezanost, služenje revežem, služenje drugim. Vprašati se moramo torej, če smo Cerkev ali ljudstvo, ki je ponižno in ubogo: Sem ali nisem ubog?

Cerkev naj zaupa v Gospoda
In tretja poteza, to je zaupanju v Gospodovo ime: Kje je moje zaupanje? V oblasti, prijateljih, denarju? V Gospodu! Gospod nam obljublja dediščino: 'V tvoji sredi bom pustil ponižno in skromno ljudstvo, ki bo poiskalo zavetje v Gospodovem imenu.' Ponižno, ker se čuti grešno; ubogo, ker je njegovo srce navezano na Božje bogastvo, če pa bogastvo ima, ga ima, da z njim upravlja; polno zaupanja v Gospoda, ker ve, da samo Gospod lahko jamči nekaj, kar bo zanj dobro. Veliki duhovniki, katerim je Jezus govoril, tega niso razumeli, zato jim je moral reči, da bo celo nečistnica v Božje kraljestvo vstopila pred njimi.

Ko pričakujemo Gospoda, božič, prosimo, naj nam da ponižno srce, naj nam da ubogo srce, in predvsem srce, polno zaupanja v Gospoda, kajti On nikoli ne razočara.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 15.12.2015)

Jutranja sveta maša: Resnično bogastvo Cerkve so ubogi in ne denar