V Jezusu je vedno 'da'
»Tri ključne besede najdemo v današnjem bogoslužnem branju: 'dà', 'sol' in 'luč'. Oznanilo evangelija je jasno, ne obstajajo nianse, malo 'dà' in malo 'ne', ki vodijo v zatekanje k umetnim gotovostim, kot je to na primer pri kazuistiki. Omenjene tri besede kažejo na moč evangelija, na moč krščanskega oznanila, na tisto moč, ki vodi k pričevanju in tudi k slavljenju Boga.

V tem 'dà' torej najdemo vse Božje besede v Jezusu, vse Božje obljube. V Jezusu se izpolni vse, kar je bilo obljubljeno in zato je v Njem tudi polnost. V Jezusu ni 'ne'. Vedno je 'dà' v Očetovo slavo. Tudi mi smo del tega Jezusovega 'da', ker nas je on potrdil z maziljenjem, vtisnil nam je pečat, dal nam je jamstvo Duha. Mi smo soudeleženi, ker smo maziljeni, zapečateni in v roki držimo to gotovost – jamstvo Duha. Duh nas bo vodil do dokončnega 'da', tudi do naše polnosti. Ta isti Duh nam bo prav tako pomagal postati luč in sol, Duh nas vodi h krščanskemu pričevanju.

'Da' naj bo 'da' in 'ne' naj bo 'ne'
Krščansko pričevanje je sol in luč. Luč razsvetljuje. Kdor skriva luč, je kontra-pričevalec, zateka se k malo 'da' in malo 'ne'. Ima luč, a je ne daje, ne pusti je videti. In če je ne pusti videti, ne slavi Očeta, ki je v nebesih. Ima sol, a jo ima zase in je ne podarja, da bi preprečila pokvarljivost.

Pomembne so torej jasne besede: 'da – da', 'ne – ne', kakor nas je to učil Gospod. In ravno to je drža gotovosti in pričevanja, ki jo je Gospod zaupal Cerkvi in vsem krščenim: Varnost v polnosti Kristusovih obljub. V Kristusu je vse dopolnjeno. Pričevanje drugim. Dar, ki je v Kristusu prejet od Boga, ki nam je dal maziljenje Duha, da bi pričevali. To pomeni biti kristjan: razsvetljevati, pomagati, da se sporočilo in osebe ne bi pokvarili. Kakor to dela sol. A če se luč skrije in sol postane brez okusa, brez moči, pričevanje oslabi. In to se zgodi, ko jaz ne sprejmem maziljenja, ne sprejmem pečata, ne sprejmem jamstva Duha, ki je v meni. In tako delam, kadar ne sprejmem tega 'da' v Jezusu Kristusu.

Da bi slavili Boga
Krščanski predlog je zelo preprost, a hkrati zelo določen in zelo lep. Daje nam upanje. Vprašajmo se: Ali sem jaz luč za druge? Ali sem za druge sol, ki daje življenju okus in varuje pred pokvarjenostjo? Se oklepam Jezusa Kristusa, ki je 'da'? Se čutim maziljen, zapečaten? Ali vem, da imam to gotovost, da vse gre proti polnosti v nebesih, da imam jamstvo Duha?

Da bi bolje razumeli podobnost luči in soli, se spomnimo, da tudi v vsakdanjem govoru, ko je neka oseba polna luči, pravimo 'Ta oseba sije'. To je odsev Očeta v Jezusu, v katerem so izpolnjene vse obljube. To je odsev maziljenja Duha, ki ga vsi imamo. In zakaj smo ga prejeli? Da bi slavili Boga. Jezus pravi svojim učencem: 'Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.' Vse to je v slavo Boga. Takšno je kristjanovo življenje.

Prosimo za to milost: da bi se oklenili, bili ukoreninjeni v polnosti obljub v Jezusu Kristusu, ki je 'da', popolni 'da', in da bi polnost s soljo in lučjo našega pričevanja ponesli drugim ljudem ter tako slavili Očeta, ki je v nebesih.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 13.6.2017)

Papež med jutranjo mašo: Krščansko oznanilo temelji edino na besedi 'da'

Izšla papeževa poslanica za 1. svetovni dan revnih: Ne ljubimo z besedami, ampak z dejanji