»Dragi bratje in sestre, dober dan!
Danes v številnih deželah, med njimi tudi v Italiji, obhajajo slovesni praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, oziroma kot je bolj znan izraz iz latinščine praznik Corpus Domini. Evangelij nam prestavlja postavitev evharistije, ki jo je Jezus storil med zadnjo večerjo v dvorani zadnje večerje v Jeruzalemu. Večer pred svojo odrešilno smrtjo na križu, je uresničil to, kar je že prej napovedal: 'Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem' (Jn 6,51.56). Tako je rekel Gospod. Jezus je namreč vzel kruh v roke in rekel: 'Vzemite, to je moje telo' (Mr 14,22). S tem dejanjem ter s temi besedami je kruhu dal nov namen, ki ni več samo preprosto fizična hrana, temveč ponavzoča njegovo Osebo v sredi skupnosti vernikov.
Zadnja večerja predstavlja cilj vsega Kristusovega življenja. Ni samo vnaprejšnje žrtvovanje, ki se bo izpolnilo na križu, temveč tudi sinteza bivanja, darovanega za zveličanje celotnega človeštva. Zato ni dovolj, da trdimo, da je v evharistiji navzoč Jezus, ampak je potrebno v njej videti navzočnost darovanega življenja ter se tega udeležiti. Ko vzamemo in jemo ta Kruh, smo pridruženi Jezusovemu življenju, vstopimo v občestvo z Njim ter se zavežemo uresničevati občestvo med nami ter preoblikovati naše življenje v dar, predvsem za najbolj uboge.
Današnji praznik torej prikliče to sporočilo solidarnosti ter nas spodbuja sprejeti osebno povabilo k spreobrnjenju in služenju, k ljubezni in odpuščanju. Spodbuja nas postati v življenju to, kar obhajamo v bogoslužju. Kristus, ki nas hrani s posvečenim kruhom in vinom, je isti, ki nam prihaja naproti po vsakodnevnih dogodkih. Je v revežu, ki steguje roko, je v trpečem, ki prosi pomoč, je v bratu, ki prosi za našo pripravljenost in čaka na naše gostoljubje. Je v otroku, ki nič ne ve o Jezusu, o odrešenju… Je v vsakem človeškem bitju, tudi v najmanjšem in najbolj nebogljenem.
Evharistija, vir ljubezni za življenje Cerkve, je šola dejavne ljubezni in solidarnosti. Kdor se namreč hrani s Kristusovim kruhom, ne more ostati brezbrižen pred tistimi, ki nimajo vsakodnevnega kruha. Vemo da to danes postaja vedno večji problem, kljub posredovanjem mednarodne skupnosti ter številnih drugih organizacij. Zaradi tega je potrebno izbrati točno tiste predloge in projekte, ki razrešujejo strukturne vzroke.
Naj praznik Corpus Domini navdihuje in hrani v vsakem od nas željo in prizadevanje za vedno bolj gostoljubno in solidarno družbo. Položimo te želje v srce Device Marije, evharistične Žene. Naj v vseh prebudi veselje po udeležbi pri sveti maši, še posebej v nedeljo ter vesel pogum za pričevanje brezmejne Kristusove dejavne ljubezni.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 7.6.2015)
Papež med opoldansko molitvijo: Evharistija je šola dejavne ljubezni in solidarnosti