»'Tolažite, tolažite moje ljudstvo.' Gospod se svojemu ljudstvu približa, da bi ga potolažil, da bi mu dal mir. To delo tolažbe je tako silno, da vse 'stvari naredi znova'. Gospod tako izvrši pravo ponovno stvarjenje: Ponovno ustvari stvari. Cerkev je prepričana, da je to ponovno stvarjenje še čudovitejše od prvotnega stvarjenja. Gospod na novo ustvari čudovito. In tako obišče svoje ljudstvo, ko na novo ustvari z močjo. Božje ljudstvo je vedno verjelo, da ga bo Gospod prišel obiskat: 'Gospod bo obiskal svoje ljudstvo. To je Izraelovo upanje. Toda obiskal ga bo s to tolažbo.
Prav tolažba je tisto, kar na novo ustvari vse, in to ne samo enkrat, temveč mnogokrat: vesolje in tudi nas. To Gospodovo ponovno ustvarjanje ima pomembne razsežnosti. Ko se približa, nam da upanje. Gospod na novo ustvari z upanjem. Vedno odpre vrata. Nikoli jih ne zapre, ampak jih odpre. Gospod nam v svoji bližini da upanje, ki je prava trdnjava krščanskega življenja, milost, dar. Kadar kristjan pozabi na upanje, ali slabše, upanje izgubi, njegovo življenje nima smisla. Zdi se kot da bi bilo njegovo življenje pred zidom, ničesar ni. Toda Gospod nas tolaži in nas na novo naredi z upanjem, da gremo dalje.
Gospod to naredi tudi s posebno bližino do vsakogar, saj tolaži svoje ljudstvo in vsakega posameznika. Današnji odlomek iz Izaijeve knjige se zaključuje z besedami: 'Kakor pastir pase svojo čredo, s svojo roko zbira jagnjeta, jih nosi v svojem naročju, doječe pa rahlo vodi.' Ta podoba, kako nosi jagnjeta v svojem naročju in doječe rahlo vodi, kaže na nežnost. Gospod nas tolaži z nežnostjo. Bog, ki je tako mogočen, se ne boji nežnosti. On sam postane nežnost, postane otrok, postane majhen.
V evangeliju Jezus sam pravi, da 'ni volja nebeškega Očeta, da bi se kateri teh malih izgubil'. V Gospodovih očeh je vsakdo izmed nas zelo, zelo pomemben. On se nam daje z nežnostjo, daje nam upanje, da gremo tako naprej. Jezusovo poglavitno delo v štiridesetih dneh med vstajenjem in vnebohodom je bilo, tolažiti učence, približati se in potolažiti, približati se in dati upanje, približati se z nežnostjo. Pomislimo le na nežnost, ki jo je pokazal do apostolov, do Magdalene, do učencev iz Emavsa, do Tomaža. Naš Bog je vedno tak in taka je njegova tolažba. Naj nam Gospod vsem da milost, da se ne bi bali njegove tolažbe, da bi bili odprti in bi prosili zanjo, jo iskali. Kajti je tolažba, ki nam bo dala upanje in nam bo dala občutiti nežnost Boga Očeta.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 10.12.2013)
Papež Frančišek: Prosimo za Gospodovo tolažbo, ki nam bo dala upanje