»Danes v Italiji ter v nekaterih drugih deželah obhajajo Gospodov vnebohod, ki se je zgodil štirideset dni po veliki noči. Apostolska dela pripovedujejo dogodek o dokončni ločitvi Gospoda Jezusa od svojih učencev ter od tega sveta (prim. Apd 1,2.9). Medtem pa Matejev evangelij prinaša Jezusovo naročilo svojim učencem, povabilo naj gredo, naj odidejo oznanjat vsem njegovo sporočilo zveličanja (prim. Mt 28,16-20). 'Iti' ali bolje 'oditi' postane tako ključna beseda današnjega praznika. Jezus odide k Očetu in zapove, naj učenci odidejo po svetu.
Jezus odide, gre v nebo, torej se vrne k Očetu, od katerega je bil poslan na svet. Opravil je svoje delo in se vrača k Očetu. Toda ne gre za dokončno ločitev, saj On na nov način ostane za vedno z nami. S svojim vnebohodom vstali Gospod pritegne pogled apostolov in tudi naš pogled v višave, da bi pokazal, da je cilj naše poti Oče. On sam je rekel, da gre, da nam prostor pripravi. Vendar pa Jezus ostane navzoč in delujoč v dogodkih človeške zgodovine z močjo in darovi svojega Duha, ki je ob vsakem od nas, četudi ga ne vidimo z očmi. On je! Spremlja nas, vodi nas, prime nas za roko ter nas dvigne, ko pademo. Vstali Jezus je blizu preganjanim in zapostavljenim kristjanom. Blizu je vsakemu moškemu in ženski, ki trpi. Vsem nam je blizu! Tudi danes je z nami tu na trgu! Gospod je z nami! Verjamete v to? 'Da!' Ponovimo skupaj: Gospod je z nami! Še enkrat: Gospod je z nami!
Ko gre Jezus v nebo, nese Očetu darilo. Ste pomislili na to? Kaj je to darilo, ki ga Jezus nese Očetu? Svoje rane. To je darilo, ki ga Jezus nese Očetu. Njegovo telo je čudovito, brez modric, brez brazgotin bičanja... popolnoma lepo. Toda ohranil je rane. In ko gre k Očetu, mu reče: 'Poglej Oče, to je cena za odpuščanje, ki ga ti naklanjaš'. In ker Oče gleda Jezusove rane, nam odpušča; ne zato, ker smo dobri. Ne! Ampak, ker je on plačal za nas. Ko Oče gleda Jezusove rane, postaja še bolj usmiljen, še večji. To je to veliko delo, ki ga Jezus opravlja v nebesih, ko Očetu kaže ceno odpuščanja, svoje rane. To je nekaj izrednega. Ne bojte se prositi odpuščanja, On vedno odpušča! Ne bojte se, saj On pogleda na Jezusove rane, ko pogleda na naš greh in ga odpusti.
Jezus je navzoč tudi po Cerkvi, ki jo je poslal, naj nadaljuje njegovo poslanstvo. Zadnje Jezusove besede učencem so ukaz naj odrinejo: 'Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence' (Mt 28,19). To ni neobvezno, ampak zelo natančno poslanstvo. Krščanska skupnost je skupnost 'izhoda', skupnost, ki 'se odpravi'. Še več, Cerkev je bila rojena med 'izhodom'. Toda, rekli boste, kaj pa klavzurne skupnosti? Da tudi te, saj gredo v molitvi vedno ven, s srcem odprtim za svet, za Božje obzorje. Kaj pa ostareli in bolni? Tudi oni, z molitvijo ter s tem, da so združeni z Jezusovimi ranami.
Jezus svojim učencem, misijonarjem pravi: 'Jaz sem z vami vse dni do konca sveta' (Mt 28,20). Sami, brez Jezusa, ne moremo ničesar storiti. Za apostolsko delovanje ne zadostujejo naše moči, sredstva, strukture, četudi potrebne, ne zadostujejo. Brez Gospodove navzočnosti ter moči njegovega Duha bo naše delo, čeprav dobro organizirano, neučinkovito. S tem torej gremo, da ljudem povemo, kdo je Jezus. Ne bi pa hotel, da pozabite na tisto darilo, ki ga je Jezus nesel Očetu. Kaj je darilo? Rane. Saj s temi ranami kaže Očetu ceno njegovega odpuščanja.
Z Jezusom nas spremlja tudi Marija, naša Mati. Ona je že v Očetovi hiši, je Kraljica neba, kot se v tem času nanjo obračamo. Kakor Jezus, tudi ona hodi z nami, saj je Mati našega upanja.
************
Užaloščen molim za žrtve napetosti, ki se nadaljujejo na nekaterih področjih Ukrajine, kakor tudi v Srednjeafriški republiki. Ponovno užaloščen pozivam vse vpletene strani, da bi prerasli nerazumevanja ter bi potrpežljivo iskali dialog ter pomiritev. Marija, Kraljica miru, pomagaj nam s svojo materinsko priprošnjo! Marija, Kraljica miru, prosi za nas! Marija, Kraljica miru, prosi za nas! Marija, Kraljica miru, prosi za nas!« (Papež Frančišek med opoldanskim nagovorm pred molitvijo Raduj se Kraljica Nebeška na Trgu sv. Petra, 1.6.2014)
Papež na srečanju z otroki iz Dvorišča za otroke: Kaj je bolj pomembno, tema ali luč?
Papež Frančišek:Marija ne odlaša,ampak takoj gre, da bi stregla Elizabeti