»Zahvaljujem se Gospodu za ta njegov velik dar, da mi je dovolil obiskati tri države: najprej Kenijo, potem Ugando in na koncu še Srednjeafriško republiko. Zahvaljujem se vsem civilnim oblastem in škofom vseh treh držav!
Kenija
Kenija je država, ki dobro predstavlja globalni izziv naše dobe: zaščititi stvarstvo, tako da se spremeni razvojni model, ki bo pravičen, vključujoč in trajnosten. Vse to predstavlja Nairobi, največje mesto na vzhodu Afrike, kjer skupaj obstajata bogastvo in revščina, kar je sramotno. Tu se nahaja sedež Urada Združenih narodov za okolje, ki sem ga obiskal. V Keniji sem se srečal z oblastmi in diplomati ter tudi s prebivalci ene od mestnih četrti, z voditelji različnih krščanskih skupnosti in drugih verstev, z duhovniki in posvečenimi. Prav tako z mnogimi mladimi.
Ob vsaki priložnosti sem opogumil, naj iz velikega bogastva te dežele naredijo zaklad. Gre za naravno in duhovno bogastvo, ki ga predstavljajo zemeljski viri, novi rodovi in vrednote, ki oblikujejo modrost naroda. V to tako zelo aktualno okolje mi je bilo v veselje prinesti Jezusovo besedo upanja. 'Stojte trdno v veri. Ne bojte se!' je bilo geslo obiska. To je beseda, ki jo vsak dan s plemenitim dostojanstvom živijo mnoge ponižne in preproste osebe; je beseda, o kateri so na tragičen in junaški način pričevali mladi iz univerze v Garissi, ubiti 2. aprila letos zato, ker so bili kristjani. Njihova kri je seme miru in bratstva za Kenijo, za Afriko in za ves svet.
Uganda
V Ugandi je obisk potekal v znamenju mučencev te dežele in petdesete obletnici njihove kanonizacije. Geslo obiska se je zato glasilo 'Vi boste moje priče'. Pred temi besedami iz Apostolskih del se nahajajo naslednje: 'Prejeli boste moč od Svetega Duha.' Sveti Duh je namreč tisti, ki oživlja srce in roke učencev misijonarjev. Ves obisk v Ugandi se je odvijal v gorečnosti pričevanja, ki ga je spodbujal Sveti Duh.
Pričevanje v eksplicitnem smislu je delo katehistov, ki sem se jim zahvalil za zavzemanje, v katerega so pogosto vključene tudi njihove družine. Pričevanja o ljubezni sem se z roko dotaknil v hiši v Nalukolongu, kjer mnoge skupnosti in združenja pomagajo v služenju najrevnejšim, invalidom in bolnim. Izpostavil bi pričevanje mladih, ki ljub težavam varujejo dar upanja in si prizadevajo živeti v skladu z evangelijem in ne v skladu s svetom, ko hodijo proti toku. Pričevalci so duhovniki, redovniki in redovnice, ki dan za dnem obnavljajo svoj 'da' Kristusu ter se z veseljem posvečajo služenju svetemu Božjemu ljudstvu. Vse to raznovrstno pričevanje, ki ga spodbuja isti Sveti Duh, je kvas za vso družbo, kakor to dokazuje že opravljeno delo v Ugandi v boju proti aidsu in pri sprejemanju beguncev.
Srednjeafriška republika
Tretji del apostolskega potovanja se je odvijal v Srednjeafriški republiki, ki je geografsko središče afriške celine. Priznam, da je moj prvi namen bil obisk ravno te države, ki išče izhod iz zelo težkega obdobja, nasilnih konfliktov in velikega trpljenja med prebivalstvom. Zato sem želel ravno tam, v Banguiju, en teden prej odpreti prva sveta vrata jubileja usmiljenja, kot znamenje vere in upanja za ta narod, simbolično pa tudi za vse afriške narode, ki najbolj potrebujejo rešitev in tolažbo.
Jezusovo vabilo učencem 'Prepeljimo se na drugo stran' je bilo geslo obiska v Srednjeafriški republiki. Prepeljati se na drugo stran v civilnem smislu pomeni pustiti za sabo vojno, spore, revščino in izbrati mir, spravo in razvoj. Vendar pa to predpostavlja nek prehod, ki se mora zgoditi v zavesti, držah in namenih oseb. Na tej ravni je ključnega pomena prispevek verskih skupnosti. In zato sem se srečal s predstavniki evangeličanskih skupnosti in muslimanske skupnosti ter z njimi podelil molitev in zavzetost za mir. Z duhovniki, posvečenimi in tudi mladimi smo si podelili veselje ob tem, da je vstali Gospod z nami v čolnu in ga usmerja na drugo stran. Med zadnjo mašo na stadionu v Banguiju, na praznik apostola Andreja, so obnovili zavzetost za hojo za Jezusom, ki je naše upanje in mir, Obličje božjega Usmiljenja. Ta zadnja maša je bila čudovita, stadion je bil napolnjen z mladimi.
Papež mladim: Kaj želite narediti iz svojega življenja?
Še nekaj besed o misijonarjih. To so moški in ženske, ki so kot mladi zapustili vse, zapustili svojo domovino in se podali drugam. V Banguiju sem srečal italijansko redovnico, staro 81 let, ki je v Afriki že od svojega 23. leta. Izučila se je za babico in na svet pomagala 3280. otrokom. Takšni so misijonarji – pogumni, vse življenje za življenje drugih. Veliko je redovnic, duhovnikov, redovnikov, kot je ta sestra, ki dajejo svoje življenje za oznanjevanje Jezusa Kristusa.
Obračam se na vas mlade: Pomislite, kaj želite narediti iz svojega življenja. Pomembna junaška misijonarskost Cerkve je pričevanje. Oznanjati Jezusa Kristusa z lastnim življenjem. Pomisli, kaj želiš narediti iz svojega življenja. Prosite Gospoda, naj vam pokaže svojo voljo. Ne izključujte možnosti, da bi postali misijonarji, v druge dežele ponesli ljubezen, človečnost, vero. Opozarjam, da pri tem ne gre za prozelitizem. Vera se pridiga najprej s pričevanjem in potem z besedo.
Povabim vas k slavljenju Gospoda za to romanje v Afriko. Naj nas vodijo ključne besede: 'Stojte trdno v veri. Ne bojte se.' 'Vi boste moje priče.' 'Prepeljimo se na drugo stran.'« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 2.12.2015)