»Najprej, dober večer vsem! Vesel sem, da sem med vami! Kardinalu Valliniju se zahvaljujem za prisrčne in zaupanja polne besede, ki mi jih je v vašem imenu izrekel. Zahvala gre tudi duhovniku Giampieru Palmieriju ter dvema katehetoma Adi in Pierpaolu, ki so opisali stanje. Rekel sem jim: 'Vse ste že vi povedali! Samo še podelim blagoslov in grem!'…
'Ne bom vas zapustil sirot' (Jn 14,18)
Naši otroci, naši najstniki trpijo za osirotelostjo! Mladi so osiromašeni za pravo pot, ki naj bi jo prehodili, za učitelja, ki bi mu lahko zaupali, za ideale, ki ogrejejo srce, za upanje, ki krepi vsakodnevno prizadevanje. Sirote so, a v srcu še vedno ohranjajo željo po vsem tem! To je družba sirot!... Toda Jezus nam je obljubil: 'Ne bom vas zapustil sirot' (Jn 14,18), saj On je pot, po kateri naj hodimo, učitelj, katerega naj poslušamo, upanje, ki ne razočara. Kako ob tem ne bi gorelo naše srce in ne bi rekli vsem, še posebej mladim: 'Nisi sirota! Jezus Kristus nam je razodel, da je Bog Oče in ti hoče pomagati, ker te ljubi'. Poglejte, to je globok pomen krščanskega uvajanja: rojevati za vero pomeni, oznanjati, da nismo sirote!
Sedanja evropska kultura poraja sirote, saj je skoraj 75 milijonov mladih pod 25. leti brez službe. Mi pa smo ljudstvo, ki želi, da naši otroci rastejo z gotovostjo, da imajo očeta, da imajo družino, da imajo mamo... Da bomo imeli radi življenje, ni potrebno, da ga napolnimo s stvarmi, ki potem postanejo maliki. Potrebujemo Jezusa, ki nas gleda. Njegov pogled nam pravi: 'Lepo je, da živiš. Tvoje življenje ni nekoristno, saj je tebi zaupna velika naloga'. To je resnična modrost, je nov pogled na življenje, ki se porodi iz srečanja z Jezusom.
Cerkev je Mati, ki rojeva otroke
Kardinal Vallini je govoril o tej poti spreobrnjenja v misijonarsko pastoralo. To je pot, po kateri hodimo in moramo hoditi, saj imamo milost, da lahko gremo po njej. Na tej poti spreobrnjenja bomo dobili identiteto ljudstva, ki zna rojevati otroke in ne sterilnega ljudstva. Če mi kot Cerkev ne znamo rojevati otrok, potem nekaj ni v redu! Velik izziv za Cerkev danes je, da postane Mati! Mati! Ne pa dobro organizirana nevladna organizacija s številnimi pastoralnimi načrti... Zares, tega ne potrebujemo..., ker to ni bistveno, to nam mora biti samo v pomoč... 'Identiteta Cerkve je', kot je rekel Pavel VI. 'oznanjevanje', torej 'spočetje' otrok... Rodovitnost je milost, za katero moramo danes prositi Svetega Duha, da bomo lahko šli naprej v našem pastoralnem in misijonarskem spreobrnjenju.
Dobro premislite to, kar sem vam rekel
Prvi vidik, ki nas pelje po pravi poti pastoralnega spreobrnjenja je obuditev spomina, da je Cerkev Božje ljudstvo. Obuditi spomin, da je Bog potrpežljiv. Njemu se na poti odrešenja ne mudi, spremlja nas skozi zgodovino... hodi z nami. Drugi vidik je: Znati odpreti vrata v sedanjost, kar se izraža v sprejemanju in nežnosti. Tretji pa je za prihodnost: upanje in potrpežljivost. Prosil bi vas, da dobro premislite vse to, kar sem vam povedal. To o osirotelosti, premislite, kako obuditi spomin v družini, kako storiti, da bo v župnijah naklonjenost, zastonjskost, da ne bo župnija institucija trenutnih stikov. Ne! Ampak, da bo zgodovinska, torej pot pastoralnega spreobrnjenja. Da bo v sedanjosti znala z nežnostjo sprejemati in bo znala poslati naprej svoje otroke z upanjem in potrpežljivostjo.... Hočemo Cerkev vere, ki veruje, da je Gospod sposoben narediti jo za mater, dati ji številne otroke. Naša Sveta Mati Cerkev! Hvala!« (Papež Frančišek udeležencem pastoralnega simpozija rimske škofije na temo: 'Ljudstvo, ki rojeva svoje otroke. Skupnost in družina v pomembnih stopnjah krščanskega uvajanja', v avli Pavla VI. v Vatikanu, 16.6.2014))