Jezus je življenje dal za vsakogar, z imenom in priimkom
»Jezus nas je ljubil. Jezus nas ljubi. Toda brez meja, vedno, vse do konca. Jezusova ljubezen do nas nima meja: vedno in še več, vedno in še več. Ne utrudi se ljubiti. Pri nikomer. Ljubi vse nas, vse do točke, da da življenje za nas: da, življenje da za nas; da, življenje da za vse nas, življenje da za vsakogar od nas. Vsakdo od nas lahko reče: 'Življenje je dal zame.'

Evangeljski odlomek opisuje Jezusa in učence med obhajanjem praznika pashe. Ta odlomek med drugim navaja besede, ki so središče tistega, kar je Jezus storil za vse nas: 'Ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, je tem izkazal ljubezen do konca.' Jezus je življenje dal zate, zame, zanj …, za vsakogar, z imenom in priimkom. Njegova ljubezen je osebna. Nikoli ne razočara, ker se Jezus ne utrudi ljubiti, tako kot se ne utrudi odpuščati in se ne utrudi objemati nas.

Jezusova ljubezen je tako velika, da je postal suženj
Učenci niso razumeli, zakaj jim je umil noge. V tistem času je bila ta gesta navada, saj so imeli ljudje, ki so prišli v neko hišo, noge prašne zaradi poti. Ko so vstopili, so jim noge torej umili. A tega ni storil gospodar hiše, temveč sužnji. Ta gesta je bila delo sužnjev. Jezus kot suženj umiva naše noge, noge učencev, in zato pravi: 'Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš – tako reče Petru – a spoznal boš pozneje.' Jezusova ljubezen je tako velika, da je postal suženj, da bi nam služil, da bi nas ozdravil, da bi nas umil.

Gospod nas umije v celoti
Cerkev želi, da duhovnik med sveto mašo na veliki četrtek v spomin na dvanajst apostolov dvanajstim osebam umije noge. Toda v svojem srcu moramo imeti gotovost, biti moramo prepričani, da nas Gospod, ko nam umije noge, umije v celoti, očisti nas, ponovno nam da občutiti svojo ljubezen. V Svetem pismu najdemo tudi zelo lepe besede preroka Izaija: 'Mar pozabi mama svojega otročiča? A tudi če bi mama pozabila svojega otročiča, jaz te ne pozabim nikdar.' Takšna je Božja ljubezen do nas.

Tudi jaz bom umil noge dvanajstim osebam, dvanajstim zapornikom, a ti predstavljajo tudi preostale, v teh bratih in sestrah ste vsi, vsi, ki prebivate tukaj.

Tudi jaz sam potrebujem, da me Gospod umije. Zato vas prosim, molite, da bi Gospod umil tudi mojo umazanijo, da bi postal še bolj suženj v služenju ljudem, tako kot je bil Jezus.« (Papež Frančišek med sv. mašo zadnje večerje v rimskem zaporu Rebibbia, 2.4.2015)

***************

Ko je zaključil homilijo, je papež Frančišek umil in poljubil noge šestim moškim in šestim ženskam različnih narodnosti. Tudi otroku, ki je bil v naročju svoje mame. Poleg tristotih oseb v cerkvi 'Očenaš' je sveto mašo spremljalo tudi nekaj sto zapornikov, prostovoljcev, paznikov in drugih, ki so se zbrali na notranjem dvorišču. Papež se je že takoj po svojem prihodu nekaj časa zadržal tudi med njimi. Zahvalil se jim je za topel in prisrčen sprejem ter blagoslovil njihove rožne vence ali fotografije.

Sveti oče v zaporu Rebibbia: Jezusova ljubezen do nas nima meja 

Frančišek vodil obrede velikega petka. Cantalamessa: »Glejte, česa je zmožen človek!«