Papež Frančišek molil za brezdomce

»Danes molimo za vse, ki so brez stalnega bivališča v tem trenutku, ko se zahteva, da smo doma. Da bi se družba, da bi se moški in ženske zavedali te stvarnosti in pomagali ter da bi jih Cerkev sprejela.«

Homilija: Jezus, povzdignjen na križ. Tam so naši grehi

»Kača zagotovo ni neka simpatična žival. Vedno jo povezujemo z zlom. Tudi v razodetju je kača ravno tista žival, ki jo uporablja hudič, da zavaja h grehu. V Apokalipsi se hudiča imenuje stara kača, tisto, kar že od začetka grize, zastruplja uničuje, ubija. Zato ne more priti na plano. Če hoče priti ven kot nekdo, ki predlaga lepe stvari, ponudi fantazije. Mi jim verjamemo in tako grešimo.

Ravno to se je zgodilo izraelskemu ljudstvu. Ni več preneslo potovanja. Utrudilo se je. In ljudstvo je govorilo zoper Boga in zoper Mojzesa. Vedno gre za 'isto pesem'. 'Zakaj ste nas izpeljali iz Egipta? Da bi umrli v tej puščavi? Saj ni kruha, ni vode in ta lahka jed, mana, se nam že gabi.' Domišljija – kot smo brali prejšnje dni – gre vedno nazaj v Egipt. 'Tam nam je bilo dobro, dobro smo jedli.' Zdi se, da tudi Gospod v tem trenutku ni več prenašal ljudstva. Razjezil se je. Včasih se pokaže Božja jeza. In Gospod je torej med ljudstvo poslal strupene kače, ki so pikale ljudi in ti so umirali. 'Mnogo ljudstva iz Izraela je umrlo.' V tem trenutku je kača še vedno podoba zla. Ljudstvo v kači vidi greh, v kači vidi tisto, kar so slabega storili. Pridejo k Mojzesu in pravijo: 'Grešili smo, ker smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe. Prosi torej Gospoda, da od nas vzame kače!' Obžalovali so. To je zgodba v puščavi. Mojzes je prosil za ljudstvo in Gospod je rekel Mojzesu: 'Naredi si strupeno kačo in jo obesi na drog – iz kovine! Kdor koli je pičen in jo pogleda, bo živel.'

Prihaja mi na misel, ali morda ne gre za neko malikovanje. Tam imamo kačo, malika, ki mi daje zdravje. Tega se ne da razumeti. Logično se tega ne da razumeti. Kajti to je prerokba, to je oznanilo tistega, kar se bo še zgodilo. To smo slišali kot bližnjo prerokbo tudi v evangeliju: 'Ko boste povišali Sina človekovega, takrat boste spoznali, da sem jaz in da nič ne delam sam od sebe.' Povišani Jezus na križu. Mojzes naredi kačo in jo dvigne. Tudi Jezus bo dvignjen kot kača, da dá rešitev. Jedro prerokbe pa je, da se je Jezus naredil za greh za nas. Ni grešil, naredil se je za greh. Kakor pravi sv. Peter v svojem pismu: 'Naložil si je nase naše grehe.' Ko gledamo na Križanega, na razpelo, mislimo na Gospoda, kako trpi. In to je res. A ustavimo se še preden pridemo v središče tiste resnice: 'v tem trenutku se ti [Jezus] zdiš kot največji grešnik, naredil si se za greh'. Nase je vzel vse naše grehe. Izničil se je vse do tukaj. Križ – res je – je kazen, je maščevanje učiteljev postave, tistih, ki niso hoteli Jezusa. A resnica, ki prihaja od Boga, je, da je on prišel na svet, da bi si naložil nase naše grehe, vse do točke, da se je sam naredil za greh, ves greh. Naši grehi so tam.

Navaditi se moramo na to, da gledamo na razpelo v tej luči, ki je resničnejša, ki je luč odrešenja. V Jezusu, ki se je naredil greh, vidimo popoln poraz Kristusa. Ne pretvarja se, da je umrl, ne pretvarja se, da ne trpi sam in zapuščen. 'Oče, zakaj si me zapustil?' Kača – dvignjen sem kot kača, kot tisti, ki je ves greh.

Tega ni lahko razumeti. In z razmišljanjem nikoli ne bomo prišli do nekega zaključka. Samo meditirajmo, molimo in se zahvaljujmo.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 31.3.2020)

Papež Frančišek molil za brezdomce. Homilija: Jezus, povzdignjen na križ. Tam so naši grehi

Papež Frančišek: Covid-19 in nevarnost za »virusni genocid«