Jubilej usmiljenja nas kliče k bližini

"Spoštovanje vrednote življenja in še več, ljubezen do njega, se neizogibno udejanja v bližini, ko se približamo, poskrbimo za nekoga, ki trpi v telesu ali duhu. To so dejanja, ki zaznamujejo pastoralo zdravja. Še bolj kot dejanja so to drže, ki jih bo Cerkev na poseben način izpostavila med jubilejem usmiljenja. Ta nas vse kliče, da bi bili blizu najbolj trpečim bratom in sestram. 

Sestavne elemente kulture zdravja lahko zasledimo v besedilu okrožnice Evangelij življenja: 'sprejemanje, sočutje, razumevanje in odpuščanje'. To so običajne Jezusove drže v odnosu do množice oseb, ki so se mu vsak dan približevale. Med njimi so bili bolniki vseh vrst, javni grešniki, obsedenci, odrinjeni na rob, reveži, tujci. Zanimivo je, da so prav ti v aktualni kulturi odmetavanja tisti, ki so zavrženi in ki ne štejejo. Kaj to pomeni? Da kultura odmetavanja ni Jezusova! Ni krščanska! Jezusove drže okrožnica imenuje 'pozitivne zahteve' zapovedi o nedotakljivosti življenja. Z Jezusom se izrazijo v vsej svoji prostranosti in globini. Te iste drže lahko in morajo tudi danes določevati pastoralo zdravja.

Bližina, ki presega vsako pregrado
Ta bližina drugemu – resnična, ne navidezna bližina – vse do stopnje, ko drugega začutimo kot nekoga, ki mi pripada, tudi sovražnik mi pripada kakor brat, presega vsako pregrado narodnosti, družbenega ločevanja, verstva ... Kakor nas uči usmiljeni Samarijan iz evangeljske prilike. Ta bližina presega tudi tisto kulturo, ki tako v bogatih kot revnih državah človeška bitja sprejema ali zavrača v skladu z utilitarističnimi kriteriji. Takšna mentaliteta je sorodna tako imenovani medicini želja, ki je vse bolj razširjena navada v bogatih državah. Opredeljuje jo iskanje telesne popolnosti za vsako ceno, v praznem upanju o večni mladosti. Prav ta navada navaja k odmetavanju ali odrinjanju na rob vsakogar, ki ni zadosten, na kogar se gleda kot na breme, nadlego ali kot na nekoga, ki je grd.

Postati bližnji pomeni prevzeti odgovornost do stvarstva
Postati bližnji pa obenem predvideva tudi prevzeti neizogibno odgovornost do stvarstva in skupnega doma. Kajti ta pripada vsem in je zaupan v skrb vseh, tudi generacij, ki še pridejo. Cerkev skrbi tako usoda človeške družine kot celotnega stvarstva. Gre torej za to, da bi vse vzgajali za varovanje in oskrbovanje stvarstva v njegovi celoti. In sicer kot dar, zaupan odgovornosti vsake generacije, da bi ga ta sledečim generacijam predala kolikor je le mogoče celovitega in primernega za človeško življenje. To spreobrnjenje srca k 'evangeliju stvarstva' zahteva, da naredimo za svojega krik o človeškem dostojanstvu, ki se dviguje zlasti med najbolj ubogimi in izključenimi.

Ko se približuje jubilej usmiljenja, naj ta krik dobi iskren odmev v naših srcih. Na ta način bomo tudi preko uresničevanja del usmiljenja, telesnih in duhovnih, v skladu z našimi različnimi odgovornostmi, lahko sprejeli dar Božje milosti, medtem ko smo sami kanali in pričevalci usmiljenja.

Marija, Zdravje bolnikov, naj spremlja delo konference
Med konferenco zdravstvenih delavcev bo pozornost namenjena tudi okoljskemu dejavniku, in sicer v tistih njegovih vidikih, ki so povezani s telesnim, psihičnim, duhovnim in družbenim zdravjem osebe. Želim vam, da bi s svojim delom v teh dneh lahko prispevali k razvoju kulture zdravja, prav tako razumljene v celostnem smislu. Iz tega razloga vas spodbujam, da bi se med delom stalno zavedali resničnosti tistih ljudstev, ki najbolj trpijo zaradi posledic okoljske degradacije. Med temi posledicami so tudi redke bolezni. 

Prosimo Marijo, Zdravje bolnikov, da bi spremljala delo konference v teh dneh.« (Papež Frančišek udeležencem 30. mednarodne konference zdravstvenih delavcev; Vatikan, 19.11.2015)

Papež udeležencem konference zdravstvenih delavcev o bližini