»Kakšno je naše srce? Apostol poganov - sv. Pavel ima neomajno srce, ki pa je v nenehnem gibanju. Ko ga poskušajo ubiti, se ne pritožuje, temveč gre dalje in še naprej oznanja. V Gospodovem imenu tudi ozdravi hromega. Pogani zaradi tega čudeža mislijo, da sta Pavel in Barnaba, ki ga spremlja, bogova Zevs in Hermes, ki sta se spustila na zemljo. Pavel jih le s težavo prepriča, da sta vendarle samo človeka.

Vsi mi poznamo te pripetljaje, ki nas premikajo z ene strani na drugo. Zato moramo prositi za milost neomajnega srca, kot ga je imel Pavel. Da se ne bi pritoževal nad preganjanjem, je odšel v drugo mesto in začel oznanjati tam. In ko se je zavedel, da ima bolni dovolj vere, da bi bil ozdravljen, ga je ozdravil. Zatem je pomiril navdušene ljudi, ki so želeli zanj opraviti žrtveno daritev. In nato je v jeziku njihove kulture potrdil, da je Bog en sam. Neprestano v gibanju… A to je mogoče edinole z neomajnim srcem.

Kje je Pavlovo srce, da je lahko šel v kratkem času preko toliko sprememb in se primerno soočil s toliko situacijami? Njegovo srce je pričvrščeno v Svetem Duhu. Kot nas spominja današnji evangeljski odlomek, Jezus sam pove, da nas bo Sveti Duh, poslan od Očeta, 'učil vsega in spomnil vsega', kar je On povedal. Zato moramo mi vsi iti k Njemu, če želimo v svojem življenju najti neomajnost. On je v naših srcih, prejeli smo ga ob krstu. Sveti Duh nam daje moč, daje nam to neomajnost, da gremo v življenju med mnogimi pripetljaji dalje. Jezus nam o Svetem Duhu pove dve stvari: 'Učil vas bo vsega in spomnil vas bo vsega.'

Prav to se je zgodilo sv. Pavlu. Učil ga je in spomnil na sporočilo odrešenja. Tako je Sveti Duh Pavlovemu srcu dal neomajnost. Ob tem zgledu se danes lahko vprašamo: kakšno je moje srce? Je srce, ki se zdi kot plesalec, ki gre z ene strani na drugo, ki se zdi kot lahkoživec, kar je danes všečno; ki je vedno v gibanju? Je srce, ki se prestraši življenjskih pripetljajev in se skrije, se boji pričevati o Jezusu Kristusu? Je pogumno srce ali je srce z veliko bojaznijo, ki se poskuša vedno skriti? Kaj skrbi naše srce? Katerega zaklada se oprijema naše srce? Je srce, pričvrščeno v stvareh, v problemih, ki jih imamo? Je srce, ki je pričvrščeno v bogovih vsakega dne, ali je srce, ki je pričvrščeno v Svetem Duhu?

Vprašajmo se, kje je neomajnost naših src? In spomnimo se mnogih pripetljajev, ki jih doživljamo vsak dan doma, na delu, z otroki, s tistimi, ki stanujejo z nami, s sodelavci, z vsemi. Dopustim, da me vsak od teh pripetljajev vodi po svoje? Ali se soočim z njimi z neomajnim srcem, ki ve, kje je? Edini, ki našim srcem lahko da to neomajnost, je Sveti Duh. Ta Duh moči in sveta je dar, ki nam ga je zapustil Jezus. On nam pomaga med vsemi pripetljaji iti dalje. Naredimo danes to vajo, da se vprašamo, kakšno je naše srce: je neomajno ali ne? In če je neomajno, kje se ustavlja? V stvareh ali v Svetem Duhu?« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 19.5.2014)

Papež med jutranjo mašo: Je moje srce pričvrščeno v Svetem Duhu?