Krščansko in posvetno življenje nista združljiva

»Prvo berilo iz knjige Razodetja opiše uničenje Babilona, lepega mesta, simbola posvetnosti, razkošja, samozadostnosti, moči. Odlomek iz evangelija po Luku pa pripoveduje o razdejanju Jeruzalema, svetega mesta.

Padec pokvarjenega Babilona

Na sodni dan bo Babilon,  'velika vlačuga', uničen z zmagoslavnim glasom. Padel bo, Gospod ga bo obsodil in mu pokazal resnico o samem sebi: 'bivališče demonov, pribežališče vseh nečistih duhov'. Pod njegovo veličastnostjo bo razodel pokvarjenost, njegova praznovanja se bodo izkazala za lažno srečo. Njegovo uničenje bo nasilno in 'nihče več ga ne bo našel'.

Nekoč bo Gospod rekel: 'Dovolj je zunanjosti tega sveta'

"V tebi se ne bo več slišal glas harfistov in godcev, piskačev in trobentačev;" ne bo več lepih praznovanj. "V tebi se ne bo našel več noben obrtnik kakršne koli stroke" – saj nisi mesto dela, ampak pokvarjenosti –, "v tebi se ne bo slišal več glas mlina. V tebi ne bo več svetila luč svetilke" – morda bo mesto, ki bo razsvetljeno, vendar brez svetlobe, ne bo svetlo – to je pokvarjena civilizacija. "V tebi se ne bo več slišal glas ženina in neveste." Bilo je veliko parov, veliko ljudi, vendar pa ne bo ljubezni. To uničenje se začne od znotraj in se konča takrat, ko Gospod reče: "Dovolj!" Nekoč bo prišel dan, ko bo Gospod rekel: "Dovolj je zunanjosti tega sveta." To je kriza civilizacije, ki je ošabna, samozadostna, tiranska in konča na takšen način.

'Poganizacija' krščanskega življenja

Jeruzalem pa bo videl svoj propad zaradi druge vrste pokvarjenosti, pokvarjenosti nezvestobe ljubezni; ni bil sposoben prepoznati ljubezni Boga v njegovem Sinu. Sveto mesto 'bodo teptali pogani', Gospod ga bo kaznoval, ker je odprl vrata svojega srca poganom. Obstaja 'poganizacija' življenja, v našem primeru, krščanskega. Ali živimo kot kristjani? Izgleda, da ja. Vendar pa je v resnici naše življenje pogansko, ko se dogajajo te stvari, ko vstopi v to zapeljevanje Babilona in Jeruzalem živi kot Babilon. Želi združiti stvari, ki jih ni mogoče. In oba bosta obsojena. Ali si kristjan?Ali si kristjanka? Živi kot kristjan. Vode se ne more mešati z oljem. Vedno sta različna. Gre za konec civilizacije, ki je sama v sebi kontradiktorna, saj pravi, da je krščanska in živi kot poganska.

Živeti preizkušnje sveta v zavezništvu z upanjem v Gospoda

Po obsodbi obeh mest se bo slišal Gospodov glas; uničenju bo sledilo zveličanje. Kot smo slišali v prvem berilu, je  angel rekel: 'Blagor njim, ki so povabljeni na Jagnjetovo poročno gostijo'. Gre za veliko praznovanje, za pravo praznovanje. Obstajajo tragedije, tudi v našem življenju, vendar pa je potrebno pred njimi gledati obzorje, saj smo bili odrešeni in Gospod bo prišel, da nas reši. To nas uči živeti preizkušnje sveta ne v zavezništvu s svetom ali poganstvom, ki nas vodita k uničenju, ampak z upanjem – tako, da se oddaljimo od te posvetne in poganske zapeljivosti in gledamo obzorje, upamo v Kristusa, Gospoda. Upanje je naša moč: pojdimo naprej. Vendar pa moramo prositi Svetega Duha.

Ostanejo le tisti, ki polagajo svoje upanje v Gospoda

Pomislimo na Babilone našega časa, na mnoge mogočne imperije, na primer prejšnjega stoletja, ki so propadli. In tako se bodo končala tudi današnja velika mesta in tako se bo končalo naše življenje, če ga bomo še naprej živeli na tej poti 'poganizacije'. Ostanejo le tisti, ki polagajo svoje upanje v Gospoda. Odprimo torej srce z upanjem in se oddaljimo od 'poganizacije' življenja.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 29.11.2018) 

Sveti oče med homilijo: Krščansko in posvetno življenje nista združljiva

Papež: V naših svetiščih se nihče ne sme čutiti kot tujec

Papež pisal udeležencem simpozija z naslovom »Bog ne prebiva več tukaj?«