»Današnji svetopisemski odlomki nam najprej pokažejo slavo križa, nato pa še ponižno in krotko Mater. V pismu Hebrejcem Pavel poudari tri elemente: Jezus se je učil, bil je pokoren in je trpel. To je ravno nasprotno od tistega, kar se je zgodilo Adamu, ki se ni hotel učiti iz Gospodovih zapovedi, ni hotel trpeti in ni hotel biti pokoren. Jezus pa, kljub temu, da je Bog, se je ponižal in postal služabnik. To je slava Njegovega križa.

Jezus je prišel na svet, da bi se naučil biti človek. In kot človek se je učil hoditi z ljudmi. Prišel je na svet, da bi bil pokoren. In bil je pokoren. Toda te pokorščine se je naučil preko trpljenja. Adam je iz raja odšel z neko obljubo. Ta obljuba je skozi stoletja ostala enaka. Danes je ta obljuba upanje, in sicer prav zaradi Jezusove pokorščine in njegovega ponižanja. Božje ljudstvo danes zaradi tega hodi z upanjem.

Tudi Mati, nova Eva, kot jo imenuje Pavel, je soudeležena na isti Sinovi poti: učila se je, trpela in bila pokorna. Prav s tem je postala Mati. Evangelij nam jo danes kaže pod križem. Jezus je takrat Janezu dejal: 'Glej, tvoja mati!' Marija je 'maziljena Mati' Tudi to je naše upanje.

Nismo sirote, imamo matere - Mater Marijo in tudi Cerkev, ki je Mati in je prav tako maziljena Mati, kadar hodi po isti poti kot Jezus in Marija – to je pot pokorščine, pot trpljenja – in kadar je naravnana tako, da se nenehno uči Gospodove poti. Ti dve ženski, Marija in Cerkev, spodbujata upanje, ki je Kristus, dajeta nam Kristusa, Kristusa rojevata v nas. Brez Marije ne bi bilo Jezusa Kristusa; brez Cerkve ne bi mogli iti dalje. Ti dve ženski in materi imata poleg sebe našo dušo, ki je po besedah meniha Izaka, prav tako 'ženska' in spominja na Marijo in na Cerkev.

Danes, ko poleg križa gledamo to žensko, ki je v trpljenju neomajno hodila za svojim Sinom, da bi se naučila pokorščine, gledajoč njo vidimo Cerkev in vidimo našo Mater. Vidimo pa tudi našo majhno dušo, ki se ne bo nikoli izgubila, če bo še naprej ostajala 'ženska', ki je blizu tema dvema velikima ženskama, ki nas v življenju spremljata: Mariji in Cerkvi. In kot so naši očetje odšli iz raja z obljubo, tako tudi mi danes lahko gremo dalje z upanjem, upanjem, ki nam ga dajeta naša Mati Marija, neomajna poleg križa, in naša sveta hierarhična Mati Cerkev.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 15.9.2014)

Papež Frančišek: Brez Marije ne bi bilo Jezusa Kristusa, brez Cerkve ne bi mogli iti dalje