Medverski dialog
Danes mineva natanko 50 let od izdaje koncilskega dokumenta Nostra aetate, ki govori o odnosih katoliške Cerkve z nekrščanskimi verstvi. Ta tema je bila zelo pri srcu blaženemu papežu Pavlu VI., ki je že leto dni pred izidom izjave ustanovil Tajništvo za nekristjane. Danes je to Papeški svet za medverski dialog. Izrekam hvaležnost in toplo dobrodošlico osebam in skupinam različnih verstev, ki ste se danes udeležili te splošne avdience.
Zvestoba cerkvenemu nauku in zvestoba zgodovini človeka
Drugi vatikanski koncil je bil izjemen čas premišljevanja, dialoga in molitve, ki je prenovil pogled katoliške Cerkve o sebi in svetu. Šlo je za branje znamenj časov z vidika drže, ki jo usmerja dvojna zvestoba: zvestoba cerkvenemu izročilu in zvestoba zgodovini moških in žensk našega časa. Bog, ki se je razodel v stvarstvu in zgodovini, ki je govoril po prerokih in dokončno po svojem Sinu, ki je postal človek, se obrača na srce in duha vsakega človeškega bitja, ki išče resnico in poti za njeno uresničevanje.
Aktualnost izjave Nostra aetate
Izjava Nostra aetate je vedno aktualna. Poglejmo nekaj osrednjih točk: naraščajoča soodvisnost narodov; človeško iskanje smisla življenja, trpljenja, smrti – to so vprašanja, ki vedno spremljajo našo pot; skupni izvor in skupna usoda človeštva; edinstvenost človeške družine; dobrohoten in pozoren pogled Cerkve na verstva – Cerkev ne zavrača ničesar, kar je v drugih verstvih lepo in resnično; Cerkev s spoštovanjem gleda na vernike vseh verstev ter ceni njihovo duhovno in moralno prizadevanje; in še: Cerkev, ki je odprta za dialog z vsemi, je istočasno zvesta resnici, v katero veruje – najprej je tu resnica, da ima zveličanje, ki je namenjeno vsem, svoj izvor v Jezusu, edinem odrešeniku, in da Sveti Duh deluje in je izvor miru in ljubezni.
Plamen, prižgan v Assisiju
V zadnjih petdesetih letih je bilo veliko dogodkov, iniciativ, institucionalnih in osebnih vezi z nekrščanskimi verstvi. Spomnimo se srečanja v Assisiju, 27. oktobra 1986, do katerega je prišlo na pobudo svetega Janeza Pavla II. Ta je 19. avgusta 1985, torej pred tridesetimi leti, nagovoril mlade muslimane v Casablanci in izrazil željo, da bi vsi, ki verujemo v Boga, spodbujali prijateljstvo in povezovanje med ljudmi in narodi. Plamen, ki je bil prižgan v Assisiju, se je razširil na ves svet in predstavlja trajno znamenje upanja.
Iz nasprotnikov smo postali prijatelji
Odnos med kristjani in judi je v teh zadnjih petdesetih letih doživel pravo preobrazbo, za kar smo Bogu lahko hvaležni. Brezbrižnost in nasprotja so se spremenila v sodelovanje in dobrohotnost. Iz nasprotnikov in tujcev smo postali prijatelji in bratje. Koncil je z izjavo Nostra aetate začrtal naslednjo pot: 'da' odkrivanju judovskih korenin krščanstva; 'ne' vsaki obliki antisemitizma ter obsodba vsake žalitve, diskriminacije in preganjanja, ki iz njega izvira. Vzajemno poznavanje, spoštovanje in razumevanje prestavljajo pot, ki, če velja na poseben način za odnose z judi, enako velja tudi za odnose z drugimi verstvi, pri tem še posebej mislim na muslimane, ki – kot trdi koncil – 'častijo enega Boga, živega in v sebi bivajočega, usmiljenega in vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, ki je govoril ljudem' (Nostra aetate, 3). Sklicujejo se na Abrahama, Jezusa častijo kot preroka, častijo njegovo mater Devico Marijo, pričakujejo sodni dan, molijo, dajejo miloščino in se postijo.
Vzajemno spoštovanje – pogoj in cilj medverskega dialoga
Dialog, ki ga potrebujemo, ne more biti drugega kot odprt in spoštljiv, tako bo postal tudi rodoviten. Vzajemno spoštovanje je pogoj in obenem cilj medverskega dialoga: spoštovati pravico drugega do življenja, do fizične nedotakljivosti, temeljnih svoboščin, ki so svoboda vesti, misli, izražanja in vere.
Naš zaklad je molitev
Svet gleda nas vernike, poziva nas k sodelovanju med nami in z drugimi ljudmi dobre volje, ki ne izpovedujejo nobene vere. Zahteva učinkovite odgovore o številnih temah, kot so mir, lahkota, revščina, ki pesti na milijone oseb, okoljstvena kriza, nasilje, posebej povzročeno v imenu vere, korupcija, moralna degradacija, kriza družine, ekonomije, financ in predvsem upanja. Mi verniki nimamo receptov za te probleme, a imamo pomembno sredstvo: molitev. Molitev je naš zaklad, iz katerega zajemamo v skladu s svojimi izročili, da bi prosili darove, po katerih hrepeni človeštvo.
Sodelovanje na področju del usmiljenja
Zaradi nasilja in terorizma se je razširila sumničavost ali celo obsojanje verstev. A treba je gledati na pozitivne vrednote, ki jih verstva živijo in ponujajo in ki so izviri upanja. Treba je dvigniti pogled in iti onkraj. Dialog, utemeljen na zaupnem spoštovanju, lahko prinese semena dobrega, ki bodo ob svojem času poganjki prijateljstva in sodelovanja na vseh področjih, predvsem pa pri služenju revnim, malim, ostarelim, sprejemanju migrantov, pozornosti do izključenega. Skupaj lahko hodimo in skrbimo drug za drugega in za stvarstvo, vsi verniki vseh verstev. Skupaj lahko slavimo Stvarnika, da nam je dal vrt sveta za obdelovanje in varovanje kot skupno dobro. Uresničimo lahko skupne načrte za boj proti revščini ter zagotovimo vsakemu moškemu in vsaki ženski pogoje za dostojno življenje.
Izredno leto usmiljenja je lepa priložnost za skupno delo na področju del ljubezni. Tu, kjer je pomembno predvsem sočutje, se nam lahko pridružijo mnoge osebe, ki niso verne ali ki iščejo Boga in resnico, osebe, ki v središče postavljajo obličje drugega, predvsem obličje brata ali sestre v stiski. Usmiljenje, h kateremu smo poklicani, zaobjema vse stvarstvo, ki nam ga je Bog zaupal, da bi ga varovali, ne pa izkoriščali ali celo uničevali. Za sabo moramo pustiti boljši svet od tistega, ki smo ga prejeli, pri tem pa začeti v okolju, v katerem živimo, z majhnimi dejanji našega vsakdanjega življenja.
Prihodnost medverskega dialoga: najprej moliti
Za prihodnost medverskega dialoga moramo najprej moliti. Moliti tudi drug za drugega. Brez Gospoda namreč ni nič mogoče, z njim pa je mogoče vse. Da bi naša molitev (vsak v skladu s svojim izročilom) lahko v polnosti sprejela voljo Boga, ki želi, da bi se vsi ljudje prepoznali kot bratje in tako tudi živeli, s tem pa oblikovali veliko človeško družino v ubranosti različnosti.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 28.10.2015)