Mir in sprava

Jezus je knez miru, ker poraja mir v naših srcih. Se dovolj zahvaljujemo za ta dar miru, ki smo ga prejeli v Kristusu? Mir je bil ustvarjen, ni pa bil sprejet. 

Obstajajo moški in ženske, ki naredijo zelo veliko za izdelavo orožja
Vsak dan v televizijskih poročilih in časopisih slišimo o vojnah, uničenju in sovraštvu. Obstajajo moški in ženske, ki naredijo zelo veliko za izdelavo orožja. Le-to služi za ubijanje. To orožje je na koncu umazano s krvjo mnogih nedolžnih ljudi. Obstajajo vojne! Obstajajo vojne in obstaja tista hudobija, ki prinaša vojno, ki izdeluje orožje za ubijanje drugega! Vojna te uniči; mir pa, nasprotno, reši in ti prinese življenje ter rast.

Če ne znaš odpustiti, nisi kristjan
Vendar ne obstaja samo taka vojna. Imamo jo tudi v naših krščanskih skupnostih, med nami. Današnja liturgija nam daje nasvet, da bi se med seboj pobotali. Ključna beseda je odpuščanje: 'Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.' Če ne znaš odpustiti, nisi kristjan. Si dober moški ali dobra ženska, a ne delaš tistega, kar je naredil Gospod. Če ne odpustiš, pa tudi ne moreš prejeti Gospodovega miru in Gospodovega odpuščanja.

Vsak dan, ko molimo Očenaš, izrečemo: 'Odpusti nam, kakor tudi mi odpuščamo …' Tu je pogojnik: Boga poskušamo 'prepričati', da bi bil dober, kakor smo dobri mi, ko odpuščamo. To je obrnjeno res. A tako rečemo. Odpustite vi! Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.

Jezik uničuje in povzroči vojno
Potrebujemo krščansko potrpežljivost. Med ljudstvom je veliko junaških žensk, ki za dobro družine in otrok prenašajo mnogo surovosti in krivic. Veliko je tudi junaških moških, ki prenašajo zgodnje jutranje vstajanje, da gredo lahko na delo, pogosto na krivično in slabo plačano delo, ter se nato vrnejo pozno zvečer. Tako vzdržujejo ženo in otroke. Vsi ti so pravični. Obstajajo tudi taki ljudje, ki delajo le z jezikom in tako ustvarijo vojno. Jezik namreč uničuje in povzroči vojno.

Ključna beseda: usmiljenje
Jezus nam v evangeliju da še eno ključno besedo: usmiljenje. Pomembno je druge razumeti in jih ne obsojati. Gospod, ki je naš Oče, je zelo usmiljen. Vedno nam odpusti, vedno se želi pobotati z nami. A če sam nisi usmiljen, tvegaš, da tudi Gospod s teboj ne bo usmiljen. Sojeni bomo namreč z isto mero, s katero mi sodimo druge.

Če si duhovnik in nisi pripravljen biti usmiljen, reci svojemu škofu, naj ti da kakšno administrativno delo, samo ne hodi v spovednico, prosim! Duhovnik, ki ni usmiljen, v spovednici naredi veliko slabega! Je enako, kot da bi ljudi pretepal. Duhovnikom, ki menijo, da so usmiljeni, a so nekoliko razdražljivi, svetujem, naj gredo k zdravniku, da jim da tablete za živce. Šele nato naj gredo v spovednico.

Usmiljeni pa moramo biti tudi med seboj. To pomeni, ne govoriti o tistem, kar je storil drugi, ampak se vprašati, kaj delam jaz. Kdo lahko reče, da je nekdo drug večji grešnik od mene? Nihče od nas ne more reči tega! Edinole Gospod ve.

Milost, da bi se medsebojno prenašali
Kakor uči sveti Pavel, se je potrebno obleči z nežnostjo, dobrotljivostjo, ponižnostjo, krotkostjo in velikodušnostjo. To je krščanski stil, stil, s katerim je Jezus naredil mir in spravo. V le-tem ni ošabnosti, ni obsojanja in ni obrekovanja drugih. Naj nam Gospod vsem podari milost, da bi se medsebojno prenašali, da bi si odpuščali, da bi bili usmiljeni, kakor je Gospod usmiljen z nami.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 10.9.2015)

Papež med jutranjo homilijo o miru, odpuščanju, potrpežljivosti in usmiljenju