»Zbrani smo okrog Kristusa, ki nas zgoraj z mozaika gleda s svojimi nežnimi in prodornimi očmi. Moliti v centru mesta ne pomeni pozabiti na človeške in mestne periferije. Pomeni prisluhniti in tukaj sprejeti evangelij ljubezni, da bi šli naproti bratom in sestram, ki so na obrobju mesta in sveta. Molitev varuje anonimnega mestnega človeka pred skušnjavami, ki so lahko tudi naše: potegovanje za to, da se vse vrti okrog nas, brezbrižnost in igranje žrtve.
Kdor gleda Gospoda, vidi druge. Člani skupnosti sv. Egidija ste se naučili videti druge, še posebej najbolj uboge. Želim vam, da bi živeli tako, kakor sem med pričevanji slišal govoriti prof. Riccardija, in sicer, da 'se več ne prepozna, kdo pomaga in kdo je tisti, ki je pomoči potreben. Kajti pozornost, ki počasi preneha biti pozornost, postaja srečanje, objem.'
Ostanite skupnost ubogih. V zadovoljstvo mi je, da sem med zbranimi v cerkvi opazil tudi ostarele. Kvaliteta družbe se vidi po skrbi za ostarele in otroke. Kajti, ko so ostareli odvrženi, izolirani in umrejo brez vsakršnega čuta, je to slabo znamenje za družbo. A kako dobra je vez, ki jo vidim med mladimi in ostarelimi, iz katere prejemajo in dajejo oboji.
Narod, ki ne skrbi za ostarele in za mlade, je brez prihodnosti in brez upanja. Kultura odmetavanja ne odmetava samo otrok in ostarelih, ampak tudi mlade. Dejstvo je, da ima Evropa 75 milijonov mladih, ki so stari 25 let in več, ki pa nimajo ne dela ne šole. Evropa se je utrudila in pomagati bi ji bilo treba, da najde svoje korenine in se pomladi.
Solidarnost je beseda, ki jo mnogi želijo izbrisati iz slovarja. Danes je špekulativna ekonomija naredila uboge še bolj uboge, jim odvzela osnovne stvari, kot sta delo in dom. To je nesprejemljivo! Kdor živi v solidarnosti, tega ne sprejema in se na to odzove. Vi ste prijatelji teh, ki nimajo hiše, prijatelji invalidov, migrantov. Vaša skupnost jih skrbno sprejema in kaže, da je tujec naš brat, ki ga je treba prepoznati in mu pomagati.
Svet se duši brez dialoga, toda dialog je možen le, če vsak izhaja iz svoje identitete. Zahvaljujem se vam, da s svojim delom spodbujate prijateljstvo med religijami. Opogumljam vas, da nadaljujete to svojo pot: molitev, ubogi in mir. Po njej hodite, da boste v družbi širili sočustvovanje in nežnost, ki predstavljata resnično revolucijo.« (Papež Frančišek skupnosti sv. Egidija v rimski četrti Trastevere, 15.6.2014)