»V prvem berilu sv. Pavel svetuje Timoteju naj moli za oblastnike. V evangeliju pa je vladni funkcionar, ki moli, torej stotnik, ki je imel bolnega služabnika. Kljub temu, da je bil tujec, je rad imel ljudstvo, pa tudi svojega služabnika, za katerega ga je zelo skrbelo.

Ta človek je čutil potrebo po molitvi. Ne samo, ker ga je imel rad, ampak tudi, ker je imel zavest, da ni gospodar vsega, torej da ni zadnja instanca. Vedel je, da je nad njim druga komanda. Imel je podrejene, vojake, a tudi on sam je bil podrejen. In to ga je vodilo k molitvi. Oblastnik, ki ima to zavest namreč moli. Če ne moli, se zapre v sklicevanje na samega sebe ali na svojo stranko. To je začaran krog iz katerega ni mogoče izstopiti, saj je človek, ki je zaprt sam vase. Toda, ko vidi težave in ima to zavest podrejenosti, da je nekdo, ki ima večjo oblast kot on. In kdo ima večjo oblast nad oblastnikom? Ljudstvo, ki mu je dalo oblast in Bog od katerega prihaja oblast preko ljudstva. Ko ima oblastnik to zavest podrejenosti, moli.

Pomembna je oblastnikova molitev, saj mu je bila zaupana za dobrobit ljudstva, ki mu je bilo zaupano. Pogovarjal sem se z nekim oblastnikom, ki je bil vsak dan v tišini dve ure pred Bogom in to kljub temu, da je bil prezaposlen. Potrebno je namreč prositi Boga za milost, da bi dobro vladal kakor Salomon, ki ni prosil Boga ne zlata, ne bogastva, temveč modrost vladanja.

Oblastniki morajo prositi Gospoda za to modrost. Zelo pomembno je, da oblastniki molijo in prosijo Gospoda, da jim ne bi bila odvzeta zavest podrejenosti Bogu in ljudstvu, saj svojo moč najde v tem in ne v majhni skupini ali pri sebi samemu.

Tistemu, ki bi lahko oporekal, da je agnostik ali ateist, pravim: Če ne moreš moliti, sooči se s svojo vestjo, z modreci tvojega ljudstva, a nikar ne ostani sam s svojo majhno skupinico tvoje stranke. To je samosklicevanje.

V prvem berilu namreč Pavel vabi k molitvi za kralja, 'da bomo lahko živeli v miru,  vedrini, dostojanstvu in se posvetili Bogu.' Ko vladar počne nekaj, kar nam ni všeč, ga kritizirajo in obratno hvalijo, vendar ostane prepuščen sebi, svoji stranki in parlamentu.

'Ne, nisem volil zanj. Volil sem za svojega. Nisem volil zanj, naj dela, kar hoče.' Ne, mi ne smemo pustiti oblastnikov samih. Spremljati jih moramo z molitvijo. Kristjani moramo moliti za oblastnike. 'Toda oče, kako naj molim za njega, ki dela toliko slabega?' 'Še bolj jo potrebuje. Moli, pokori se za oblastnika. Prosilna molitev namreč, je nekaj zelo lepega, kot to pravi Pavel, je za vse kralje in za vse tiste, ki so na oblasti.' Zakaj? Da bomo lahko mirno in vedro živeli. Ko je oblastnik svoboden in lahko v miru vlada, ima vse ljudstvo korist od tega.

Eno uslugo vas prosim. Vsakdo od vas naj si vzame pet minut, ne več. Če je oblastnik naj se vpraša: 'Molim k tistemu, ki mi je po ljudstvu dal oblast?' Če nisi oblastnik: 'Molim za oblastnike?' Morda da, za tiste, ki so mi všeč in za tiste, ki mi niso, ne. Ravno ti to bolj potrebujejo. 'Molim za vse oblastnike?' In če boste pri spraševanju vesti odkrili, da se morate spovedati, ker niste molili za oblastnike, odnesite to v spovednico. Kajti, ne moliti za oblastnike, je greh.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 18.9.2017)

Papež Frančišek: Oblastnik, ki ima zavest podrejenosti ljudstvu in Bogu, moli