V Nazaretu Jezusa zavržejo

Šel je od tam in prišel v svoj domači kraj. Spremljali so ga njegovi učenci. Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je govoril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih ozdravil. In čudil se je njihovi neveri. Obhodil je vasi v okolici in učil. Mr 6,1-6

Od kod njemu to …

Od kod njemu ta modrost in čudeži? Mar ni to tesarjev sin, mar ne poznamo njegovih bratov in sester?

Kaj nam pove današnji odlomek? Kako gledamo običajno na ljudi okrog sebe? Če se med seboj približno poznamo, se najprej poznamo prav po naših družinskih lastnostih. Aha, rečemo, ta pa je tam doma. Ja, tisti pa so taki in taki. In že vemo, kam kdo sodi, mar ne? Vemo približno kakšen je in kaj lahko od njega pričakujemo.

Šola je sedaj že pospravljena v kot, a tudi v šoli ste verjetno kdaj doživljali kaj podobnega. Sam že dolgo ne hodim v šolo, zato morate povedati vi. Je tudi v šoli kdaj tako, da rečejo: A saj vemo, to je pa tisti, ta zna za 3, aha to je pa oni, ki zna največkrat za 5?

V tem, je nekaj dobrega, pa verjetno tudi nevarnost. Kaj je dobrega v tem, da že v naprej vemo, s kom imamo približno opraviti? Dobro je npr., da od tistega, ki največkrat ne zna več kot za 3, ne zahtevamo, da blesti v svojem znanju. Mogoče mu učenje ne gre ravno najbolje od rok, bolj pa se znajde pri delu. Tako ga spodbujamo, da se uči, pa hkrati tudi razumemo, da mu ne gre. In tisti, ki ima vedno petice? Kaj naj s tistim? Spodbudimo ga, naj se pridno uči, naj pokaže, kar zmore, a naj se pri tem ne baha. To je božji dar, zaradi katerega pa naj ne ponižuje drugih.

V čem pa je nevarnost predalčkanja? Na kakšno nevarnost želi opozoriti tudi Bog s tem, ko se pojavi med nami kot tesarjev sin? Da ne bi videli neskončnih možnosti, ki jih je Bog dal vsakemu človeku. Da ne bi pozabili, da Bog preseneča.

Letos bomo imeli na oratoriju lik Dominika Savija, ki je umrl star komaj 15 let pa je dosegel svetost. Tako priden je bil, tako zavzet za Bog in bližnjega. Bog preseneča, zato je geslo za letošnji po Sloveniji: Hočem biti svet. No, mi smo to geslo malo omilili in rekli: Z Dominikom za srečo. Vsi smo poklicani, da iz sebe naredimo čimveč, da v sebi uresničimo srečo, po katerih hrepenimo.

Predalčanje nam je domače, a ne vedno koristno, zato ga bomo skušali tudi na oratoriju presegati in zato vabim vse starše, otroke in animatorje, da to predalčkanje presegamo. Nekateri starši sicer z dobrim namenom rečejo:

-          naš pa tega ne je,

-          naš naj bo skupaj s tem in tem,

-          naš tega ne zmore ipd.

Vse to je lahko res, vprašanje pa je, ali je to čisto vsa resnica? Ali se ravno za tem ne skrivajo izredne možnosti za vašega otroka. Da preseže samega sebe? Pravim preseže, ne uniči. Vsi bomo skušali biti pozorni na zmožnosti vaših otrok, prav pa je, da v vsakem vidimo vedno znova neomejene možnosti, ki jih je v nas položil Bog. Dejansko smo poklicani v polno življenje, celo k svetosti, prav vsi in ta svetost nima meja!

Današnji evangelij naj nam bo v izziv, da ne bomo 'popredalčakali', ampak v vsakem videli možnost za svetost. Z Dominikom za srečo naj torej pomeni poskus razviti v sebi vse, kar je mogoče. V zavesti imejmo gorčično zrno. Samo Bog ve, kako veliko drevo bo iz njega zraslo. Naj bo današnji evangelij izziv, da verjamemo v možnosti bližnjega, izziv da zaupamo Bogu, da verjame v nas in izziv, da zaupamo drug drugemu pri uresničevanju njegovih načrtov.