Naš Bog je Bog, ki razbija vzorce
»Moj obisk v Moliseju se začenja s tem srečanjem s svetom dela, toda kraj, kjer se nahajamo, je univerza. Izbrani kraj izraža pomen raziskovanja in izobraževanja tudi pri odgovarjanju na nova zapletena vprašanja, ki jih zastavlja aktualna ekonomska kriza na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Naš Bog je Bog presenečenj. In kot je dejal že rektor univerze, je tudi Bog, ki razbija vzorce. Če nimamo poguma, da bi razbijali vzorce, ne bomo šli nikoli naprej, kajti naš Bog nas spodbuja k temu: da bi bili ustvarjalni glede prihodnosti.
Obdelovanje zemlje pomeni biti v dialogu
Pot dobre izobrazbe ne ponuja lahkih rešitev, pomaga pa imeti bolj odprt in ustvarjalen pogled, ki lažje vidi vrednost virov teritorija. Obdelovati zemljo, biti kmet pomeni biti v dialogu, v rodovitnem in ustvarjalnem dialogu. To je dialog človeka z njegovo zemljo. Zemljo je treba varovati, da bi obrodila sadove, ne da bi bila izkoriščana. To je eden največjih izzivov naše dobe: spreobrniti se k razvoju, ki bi znal spoštovati stvarstvo. Izkoriščati zemljo in ji ne dopustiti, da bi nam s pomočjo našega obdelovanja dala, kar ima v sebi, je naš greh.
Se igraš s svojimi otroki?
Usklajevanje časa za delo in časa za družino je 'kritična točka'. Kako zelo pomembno je, igrati se z otroki, 'zapravljati čas' z njimi. To je veda, ki jo izgubljamo: veda igranja z našimi otroki. S tem izgubljamo prostor zastonjskosti. Omenjena kritična točka nam torej omogoča razločevati in oceniti človeško kakovost ekonomskega sistema. V tem okviru se nahaja tudi vprašanje delovne nedelje, ki ne zadeva samo vernikov, ampak kot etična izbira zadeva vse. Vprašanje je: čemu želimo dati prednost? Nedelja, prosta dela – izvzemši nujne službe – potrjuje, da prednosti nima ekonomsko, ampak človeško, zastonjsko; da je nimajo komercialni, ampak družinski, prijateljski odnosi, za vernike jo ima odnos z Bogom in s skupnostjo. Morda je nastopil trenutek, da se vprašamo, če je delati v nedeljo resnična svoboda. Bog presenečenj in Bog, ki razbija vzorce, namreč preseneča in lomi vzorce, da bi mi postali bolj svobodni: je Bog svobode.
Izguba dela prikrajša za dostojanstvo
Problem brezposelnosti. Mnoga delovna mesta bi lahko pridobili preko strategije, usklajene z narodnimi oblastmi, s pomočjo tako imenovanega 'pakta za delo', ki bi znal izkoristiti priložnosti, katere nudijo narodna in evropska določila. Ne imeti dela, ne pomeni samo, ne imeti nujnega za preživetje. Kljub temu namreč lahko s pomočjo raznih organizacij vsak dan jemo. Ni to problem. Problem je: ne prinašati kruha domov. To je težko in prikrajša za dostojanstvo.
Posebej se zahvaljujem za podarjeno sliko, ki predstavlja materinstvo. Le-to namreč vsebuje bolečino. Toda porodna bolečina je usmerjena v življenje, je polna upanja. Torej se vam ne zahvaljujem samo za ta dar, ampak se vam še bolj zahvaljujem za pričevanje, ki ga vsebuje, to je: bolečina, polna upanja.« (Papež Frančišek delavcem v Campobasso, 5.7.2014)