Kaj je Bog delal, preden je ustvaril svet? Ljubil je.
Skrbeti moramo za družino in jo braniti, ker naša prihodnost stavi prav nanjo. Bog sam jo je hotel imeti. Neka družba napreduje in je močna, če je zgrajena na temelju družine.
Nekoč mi je neki otrok postavil vprašenje: 'Kaj je Bog delal, preden je ustvaril svet?' 'Preden je ustvaril svet, je Bog ljubil, saj je Ljubezen', sem mu odgovoril. Tako mogočna in neustavljiva ljubezen je, da je ustvarila svet. Ta je čudovito delo. In Bog je vse dal človeku: Vso ljubezen, ki jo ima Bog v sebi, vso lepoto, ki jo ima Bog v sebi, vso resnico, ki jo ima Bog v sebi, vse je izročil družini. Družina je zares družina, kadar je sposobna odpreti roke in sprejeti vso to ljubezen. V srcu, odprtem za ljubezen, kakor je bilo srce družine Marije in Jožefa, je lepota.
Družina je tovarna upanja, življenja in vstajenja
Človek v sebi sicer nosi neko notranjo razdeljenost. Spomnimo se na prvi bratomor in na vojne. Od nas je odvisno, kako se odločimo in katero pot izberemo. Bog ne zapusti. Tudi po izdajstvu Adama in Eve še naprej spremlja človeštvo, podaril mu je celo svojega Sina. Bog družino išče, všeč mu je, ko vidi, da si družine želijo iskati tudi druge družine, saj tako nastaja družba dobrote, resnice in lepote. Družina je namreč utemeljena na ljubezni, lepoti in resnici. Četudi so v njej prisotne težave, prepiri in utrujenost, je vedno tovarna upanja, življenja in vstajenja, saj jo je hotel imeti Bog sam.
Narod, ki ne zna skrbeti za otroke in stare starše, izgubi prihodnost, saj ostane brez moči in brez spomina. Skrb za otroke in za stare starše je znamenje ljubezni…
Bog na svet ni hotel priti drugače kakor po družini
Bog na svet ni hotel priti drugače kakor po družini. Bog se človeštvu ni hotel približati drugače kakor preko nekega doma. Bog zase ni hotel drugega imena kakor 'Emanuel', Bog z nami. Od samega začetka so bile njegove sanje, da bi nam povedal: Jaz sem Bog z vami, Bog za vas. In že ob stvarjenju je dejal: 'Ni dobro človeku samemu biti' (1 Mz 2,18). Že od pradavnih časov tako v globini srca poslušamo te besede, ki se vztrajno dotikajo naše notranjosti: Ni dobro, da si sam.
Želeti si ustvariti družino pomeni biti del Božjih sanj
Družina je velik dar Boga, ki je Bog z nami in ki nas ni hotel zapustiti v samoti, brez kogarkoli, brez izzivov in brez doma. Toda Bog ne samo sanja, ampak tudi poskuša vse delati z nami. Njegove sanje se tako še naprej uresničujejo v sanjah mnogih parov, ki imajo pogum, da iz svojega življenja naredijo družino. Zato je družina živi simbol načrta ljubezni, ki ga je nekega dne sanjal Oče. Želeti si ustvariti družino pomeni imeti pogum, da postanemo del Božjih sanj, pogum, da sanjamo skupaj z Njim, pogum, da z Njim gradimo svet, v katerem se nihče ne počuti samega, odvečnega ali brez svojega mesta.
Jezus ni bil 'zakrknjen samec'
Jezus ni bil zakrknjen samec. Poročil se je s Cerkvijo, iz katere je naredil svoje ljudstvo. Samega sebe je daroval, da bi njegova nevesta, Cerkev, lahko vedno izkušala, da je On Bog z nami. Kristusa ne moremo razumeti brez njegove Cerkve, kakor tudi Cerkve ne moremo razumeti brez njenega ženina, Jezusa Kristusa, ki se je daroval iz ljubezni in nam pokazal, da se to splača narediti. Darovati se iz ljubezni ni nekaj enostavnega. Tako kot je bilo za Učitelja, pomeni iti preko situacij, katere predstavlja križ. To so trenutki, v katerih vse postane težko.
Spomnimo se družin, kjer starši nimajo dela ali pa imajo delo brez vseh pravic. To je prava kalvarija in potrebno je ogromno žrtev, da si preskrbijo vsakdanji kruh. In družine, ki so brez doma, ki ne morejo vzpostaviti odnosov intimnosti, varnosti in zaščite pred mnogimi vrstami nadlog. Pa tudi družine, ki nimajo dostopa do osnovne zdravstvene službe. Kadar imajo njihovi otroci ali ostareli zdravstvene težave, so odvisni od sistema, ki jih ne obravnava resno in zanemarja njihovo bolečino.
Zdrava družba daje prostor družinskemu življenju
Ne moremo si predstavljati zdrave družbe, ki ne daje dejanskega prostora družinskemu življenju. Ne moremo si predstavljati prihodnosti družbe, ki ne odkrije zakonodaje, sposobne braniti in zagotavljati minimalne ter nujne pogoje, v katerih se družine lahko razvijajo, zlasti tiste, ki so še na začetku. Koliko problemov bi bilo rešenih, če bi naše družbe zaščitile družinsko jedro in bi zagotovile, da bi le-to imelo možnost dostojanstvenega dela, varnega stanovanja in dostopa do zdravstvene oskrbe. Božje sanje so nepreklicne, nadaljujejo se nedotaknjeno. Vabijo nas, da bi delali in se zavzemali v prid družbi, ki je za družino (pro familia). Spodbujam vas k medsebojni pomoči, da bi bilo darovanje iz ljubezni še naprej mogoče, da bi bilo breme v težkih trenutkih lažje, da bi bili drug drugemu v podporo.
Popolne družine ne obstajajo
Popolne družine ne obstajajo in to nam ne sme vzeti poguma. Nasprotno, ljubezni se naučimo, ljubezen se živi, ljubezen raste, ko se 'jo obdeluje' glede na življenjske okoliščine, preko katerih gre vsaka družina. Ljubezen se vedno rodi in se razvija med svetlobo in sencami. Ljubezen je mogoča v konkretnih moških in ženskah, ki si prizadevajo, da konflikti ne bi bili zadnja beseda, ampak priložnost. Priložnost, da bi prosili za pomoč; priložnost, da bi se vprašali, v čem lahko postanemo boljši; priložnost, da bi odkrili Boga, ki je Bog z nami, ki nas nikoli ne zapusti. To je tudi za otroke velika dediščina, najboljši nauk: Delamo napake, da; imamo probleme, da; toda vemo, da te stvari niso odločilna resničnost. Vemo, da so napake, problemi in konflikti priložnost, da se drugim in Bogu približamo.« (Papež Frančišek na praznovanju družin v parku Benjamina Franklina v Filadelfiji, 26.9.2015)
Papež se je srečal z družinami: Naša prihodnost stavi na družino
Frančišek na srečanju za versko svobodo: Pravica in dolžnost verstev