Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Obiranje jabolk z brezdomci

V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote smo tudi letos iskali sadovnjak, kjer nimajo namena obrati jabolk. Da ne bi zgnila na ali pod drevesi, smo jih bili skupaj z brezdomci pripravljeni obrati in iz njih narediti jabolčni sok. Na našo prošnjo se je odzval prijazen gospod Janez Dujc iz Zavrhka pri Vremskem Britofu. V svojem velikem sadovnjaku nam je odstopil dve dolgi vrsti jabolk, ki smo jih lahko obrali zase. Njegov sokrajan Dušan Škrlj pa nam je podaril 300 kg že obranih jabolk.

Tako smo se v petek, 25. oktobra, prostovoljci in brezdomci z goriškega ter Ljubljane odpravili v Brkine. V delovni ekipi je bilo 18 članov, 5 prostovoljcev in 13 brezdomcev. V Zavrhek smo prispeli zjutraj, nekaj čez devet. Nekaterih se je takoj ob prihodu lotila slaba volja, ko so videli, da je trava mokra in blatna. Kljub temu smo se vsi skupaj pogumno zagnali do sadovnjaka. Gospod Dujc nam je pokazal del, ki ga je namenil za nas. Mislili smo si, da bomo dve vrsti hitro obrali. Toda od koder smo začeli, jima nismo videli konca. Kot kobilice smo se spustili med jablane. Jutro je bilo sivo in takšno je bilo tudi naše razpoloženje. Bolj pa, ko je sonce prediralo oblake in več ko je bilo jabolk v prvem in nato v drugem 350-litrskem zaboju, bolj veseli in zagnani smo bili.

Še bolj pa je bilo veselo, ko smo si ob 12h privoščili odmor z malico. Po malici smo se počutili kot prerojeni in brez težav nabrali nekaj jabolk še za gospoda Dujca. Vse skupaj smo nabrali skoraj 3000 kg jabolk! Med tem, ko smo nekateri nabirali jabolka za gospoda Dujca, so drugi že peljali naša jabolka v stiskalnico za sok. Ko so se vrnili, smo končali z delom. Zahvalili smo se in poslovili od gospoda, ki nam je tako velikodušno odstopil svoj pridelek. Tudi on nas je pohvalil, da smo delo dobro opravili. J

Na koncu smo naredili skupinsko fotografijo in se veseli, ponosni in utrujeni odpeljali nazaj na Mirenski Grad oz. v Ljubljano, kjer nas je čakalo še skupno kosilo. 

N.Z.