Adrijana priporoča:
Odprto srce - izkušnje in spoznanja ob umiranju in smrti
Vsakdo se bo, ali pa se je morda že, srečal s smrtjo, bolj ali manj od blizu.
Kako se soočiti z dejstvom, da je bolezen napredovala in ozdravljenja ne bo, ko ostane samo še lajšanje simptomov in blažitev bolečin. Kako čim bolj naravno živeti s človekom, ki se srečuje z umiranjem in mu omogočiti čim bolj " radosten prehod" inčim manj bolečo "spravo z življenjem".
"Zgodbe pomagajo zdraviti. To je starodavno vedenje vseh narodov. Slovenci smo v sodobnem času z zgodbami postali bolj sramežljivi kot prej. Izpovedovalci iz ranjenega srca s pokončno držo brez priokusa samopomilovanja in občutka žrtvovanja so redkejši kot v preteklosti. Več je branja o egu, o moči, o manipulacijah, intrigah in zapletenosti. Zato tako cenim, draga Ifi, ker preskakuješ več stopnic, ko pogumno razgaljaš, kar je na prvi pogled najbolj intimno, a obenem skupno vsem nam. Ti zdržiš izraz vsega, tudi svoje šibkostii, ki je seveda vesoljna, skupna nam vsem. Tvoje razgaljanje šibkosti pravzaprav s prstom pokaže na tvojo moč in pogum.
Razširjanje takšnih izkušenj šele potrdi namen našega skupnega bivanja v današnji družbi. Kaj ima lahko večjo vrednost kot izmenjava v najbolj ranjenem, v najbolj negotovem in skrivnostnem obenem? Katero zaupanje, iskrenost in ljubezen je večja od te?
V vsem neizpovedljivem, skrivnostnem, bolečem, odrinjenem ob rob, ob smrti torej, se zame, kadar v to dogajanje scela vstopam, vzvalovi vrtinčast veter nebrzdanega navdiha. Takšno vseobsegajoče zadovoljstvo čutim, da ni besed. Kot da razvijam notranjo radost sama s seboj, ki se razliva prek vseh robov z najmirnejšo gladino in širino. Ali kot je zadnjič moja draga Vanja opisala ta notranji ples radosti ob odkritju bistva kot občutek, ki je topel in sladek in pojoč. Zatočišče varnosti, ki ga ne razdre nobena svetovna kriza, niti nobene telasne situacije. Neminljivost našega bistva v ljubezni."
" Ali sem kdaj pomislil, da so v besedi umiranje zaobjete tudi črke mir ?"
Priporočam!
Adrijana