»Sveti Duh je 'pečat luči' in z njim je Bog dal kristjanom 'nebesa v roke'. Na ta Božji dar se včasih pozablja zaradi medlega in hinavskega življenja. Kristjani se lahko odmikajo tej svetlobi in stopajo v polsenco ali pod 'umetno luč', ki sije v hinavščini.
V Pavlovem Pismu Efežanom je zapisano, da so kristjani v Efezu, ker so verovali v evangelij, prejeli 'pečat Svetega Duha'. S tem darom nas je Bog izbral in nam tudi dal določen stil, način življenja, ki ni samo seznam navad. Je nekaj več, je identiteta. Naša identiteta je ravno ta pečat, ta moč Svetega Duha, ki smo ga vsi prejeli s krstom. Sveti Duh je zapečatil naše srce. In še več: hodi z nami. Ta Duh, ki ga je obljubil Jezus, nam ne daje samo identitete, ampak je tudi poroštvo naše dediščine. Z Njim se začnejo nebesa. Mi živimo ta nebesa, to večnost, ker smo bili zapečateni s Svetim Duhom, ki je ravno začetek nebes: poroštvo, ki ga držimo v roki. Mi imamo s tem pečatom v roki nebesa.
Pa vendar to, da imamo poroštvo večnosti, samih nebes, kristjane ne obvaruje, da ne bi zdrsnili v cel kup skušnjav: npr. težnjo, da bi krščansko identiteto naredili bledo, neizrazno. To je mlačen kristjan. Kristjan je, ja, v nedeljo hodi k maši, ja, a v njegovem življenju ni videti identitete. O naslednjem grehu govori tudi Jezus svojim učencem: 'Varujte se farizejskega kvasa, ki je hinavščina.' Pretvarjati se, da sem kristjan, a v resnici nisem. Nisem transparenten. Pravim eno - 'ja, ja, kristjan sem', a delam drugo, kar ni krščansko.
Tudi sam Pavel pravi, da krščansko življenje, živeto v skladu z identiteto, ki jo ustvarja Sveti Duh, prinaša doto, daje bogastvo: 'Ljubezen, veselje, mir, velikodušnost, dobrohotnost, dobroto, zvestobo, krotkost, samoobvladovanje.' To je naša pot v nebesa, to je naša pot, da se nebesa začnejo tukaj. To krčansko identiteto imamo zato, ker smo bili zapečateni s Svetim Duhom. Prosimo Gospoda za milost, da bi bili pozorni na ta pečat, na to našo krščansko identiteto, ki ni samo obljuba, ne; kot poroštvo jo že imamo v roki.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.10.2014)
Papež med jutranjo homilijo o krščanski identiteti: Bog nam je dal nebesa v roko
»Na Univerzi vas čaka mejno področje, obrobje v katerim je potrebno sprejeti in poskrbeti za človekovo bivanjsko revščino. Ob pomanjkanju odnosov in zorenja v človeškosti se lahko med študijem glava napolni z znanjem, pri tem pa se lahko pozabi na uresničevanje projektov, ki jih družba sprejema, torej na nek skupen cilj ter iskreno bratstvo. Zato se potrudite, srečati se z drugimi, razbrati 'vonj' današnjih ljudi tako, da boste dobro poznali, kar jih veseli, jim daje upanje, kar jih žalosti ali jim povzroča tesnobo.
Vam mladim je še posebej zaupana naloga, da ste s pogledom vedno zazrti v prihodnost. Na tej poti s človeštvom ste namreč rodovitna zemlja, ste prenova kulture v družbi in Cerkvi. Za uresničitev te prenove pa je potreben pogum, ponižnost ter poslušanje.«