»Današnje berilo iz Apostolskih del nam govori o dveh skupinah ljudi. Najprej so tu tisti, ki so se razkropili zaradi preganjanja, ki je nastalo po Štefanovi smrti. Razkropili so se s semenom evangelija in ga ponesli vsepovsod. Na začetku so govorili samo judom. Zatem so nekateri od njih, ko so prispeli v Antiohijo, začeli oznanjati evangelij tudi Grkom. Tako so počasi odprli vrata Grkom, poganom. Vest o tem pa je prišla do Jeruzalema in poslali so Barnaba v Antiohijo, da bi opravil 'inšpekcijo'. In vsi so bili zadovoljni, kajti Gospodu se je pridružila velika množica. Ta množica se je pustila voditi Svetemu Duhu, bila je poslušna Svetemu Duhu. Počasi so odprli vrata za vse: tudi za pogane, ki so veljali za nečiste. To je torej prva skupina oseb, ki je poslušna Svetemu Duhu. Sveti Duh nas včasih spodbuja, da delamo velike stvari, kot je na primer spodbudil Filipa, da je krstil dvornika Etiopca, kot je spodbudil Petra, da je šel in krstil Kornelija. Sveti Duh nas vodi in krepostno je, pustiti se voditi Svetemu Duhu, ne se upirati Svetemu Duhu, biti poslušni Svetemu Duhu. Sveti Duh danes deluje v Cerkvi, danes deluje v našem življenju. Ko smo pozorni na dogodke, ko v naše misli in srce pridejo dobre stvari, je to Sveti Duh, ki vabi, da stopimo na to pot. A potrebna je poslušnost, poslušnost Svetemu Duhu.
Druga skupina ljudi, o kateri beremo v današnjem evangeliju, so intelektualci, ki se v templju približajo Jezusu - pismouki. S temi je Jezus imel vedno težave, kajti niso uspeli razumeti. Vrteli so se okoli istih stvari, ker so mislili, da je vera stvar pameti, stvar postave. Zanje je bilo treba izpolnjevati zapovedi in nič več. Spraševali so Jezusa, hoteli so razpravljati, vse je bilo v glavi, v razumu. V teh ljudeh ni srca, ni ljubezni in ni lepote, ni ubranosti; to so ljudje, ki želijo samo razlage. Ko dobijo pojasnilo, se vrnejo z drugim vprašanjem. Krožijo, krožijo … Kot so krožili okoli Jezusa vse življenje, vse do trenutka, ko jim je uspelo prijeti ga in ga ubiti. Ti nimajo odprtega srca za Svetega Duha: Verjamejo, da se Božje stvari lahko razume samo z glavo, z idejami, z lastnimi idejami. Naduti so. Mislijo, da vedo vse in da tisto, kar ne vstopi v njihov razum, ni resnično. Pred njimi lahko obudiš mrtvega, a ne bodo verovali.
Jezus pa gre onkraj in jim pravi: 'Vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovác', ker niste izmed ljudstva Izrael. Zapustili ste ljudstvo. 'Ste del aristokracije razuma'. Zanikali so svoje ljudstvo in takšna drža zapira srce. Ti ljudje so se ločili od Božjega ljudstva in zato niso mogli verovati. Vera je Božji dar, a vera pride, če si del njegovega ljudstva, če si v Cerkvi, če si podprt z zakramenti, z brati, z zborom; če veruješ, da je ta Cerkev Božje ljudstvo. Osebe iz evangelija pa so se ločile od Božjega ljudstva in vanj niso verjele, verjele so samo v svoje stvari ter tako oblikovale sistem zapovedi, ki je odganjal ljudi: odganjali so jih stran in niso dovolili, da bi vstopili v Cerkev, v ljudstvo. Niso mogli verovati. In to je greh upiranja Svetemu Duhu.
Dve skupini ljudi - ljudje miline, krotkosti, ponižni in odprti za Svetega Duha; in skupina nadutih, samozadostnih, oholih ljudi, ločenih od ljudstva, aristokrati razuma, ki so zaprli vrata in se upirajo Svetemu Duhu. Tu ne gre samo za trmoglavost, ampak za nekaj več, pomeni imeti trdo srce! To pa je nevarno. Prosimo Gospoda milosti, da bi prejeli poslušnost Svetemu Duhu ter tako nadaljevali življenje, bili ustvarjalni in veseli, kajti tista druga skupina ljudi ni bila vesela. Kjer je veliko resnobnosti, tam ni Svetega Duha. Prosimo torej milost poslušnosti, naj nam Sveti Duh pomaga braniti se pred hudim duhom samozadostnosti, napuha, ošabnosti in zaprtosti srca za Svetega Duha.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 13.5.2014)
Frančiškova jutranja homilija v Domu sv. Marte govorila o odprtosti srca in pripadnosti Cerkvi