Posvetnost, odpadništvo, preganjanje
»Današnje bogoslužno berilo iz 1. knjige Makabejcev pripoveduje o grešni korenini, ki je pognala v dneh grškega kralja Antioha Epifana. Ta je uvedel navade nevernikov v Izrael, torej med izvoljeno ljudstvo, v Cerkev tistega časa. Korenina je pod zemljo. Fenomenologija korenine pomeni naslednje: ne vidi se, zdi se, da ne škoduje, a potem zraste in pokaže svojo dejansko resničnost. Bila je pametna korenina, saj je nekatere Izraelce spodbudila, da so se zaradi varnosti povezali z bližnjimi ljudstvi. 'Zakaj bi namreč imeli razlike? Ko smo se ločili od njih, nas je doletelo veliko hudega. Pojdimo k njim, bodimo enaki'.
Posvetnost, odpadništvo. Posvetnost pomeni delati to, kar dela svet. Pomeni reči: 'Dajmo na dražbo svojo osebno izkaznico. Vsi smo enaki.' Tako so mnogi Izraelci zanikali vero in se oddaljili od svete zaveze. Kar se je zdelo zelo pametno – 'bodimo kot vsi ostali, bodimo normalni' – bo postalo uničenje.
Posvetnost vodi v enoumje in v odpadništvo
'Zatem je kralj odločil, da bodo vsi v njegovem kraljestvu en sam narod', kar je enoumje, posvetnost. Vsak je zavrgel svoje običaje. Vsa ljudstva so se vdala kraljevim ukazom. Tudi mnogi Izraelci so sprejeli njegovo bogočastje, darovali so malikom in skrunili soboto. Apostazija, odpadništvo. Posvetnost te pripelje do enoumja in do odpadništva. Razlike niso dovoljene, vsi morajo biti enaki. To smo videli tudi v zgodovini, ko se je verskim praznikom spremenilo imena, da bi se tako odstranilo identiteto, npr. da ima Gospodovo rojstvo neko drugo ime.
Kakšna je moja identiteta?
V Izraelu so zažigali knjige postave. Če se kdo ni pokoril zakonu, ga je kraljev ukaz obsodil na smrt. In tu imamo preganjanje, ki se je začelo z grešno korenino. Med zadnjo večerjo je Gospod z dolgo molitvijo molil za edinost svojih in Očeta prosil, da jih osvobodi vsake posvetnosti, kajti posvetnost uničuje identiteto. Posvetnost vodi v enoumje.
Začne se pri korenini, ki je majhna, a konča se z gnusnim opustošenjem, preganjanjem. To je prevara posvetnosti. Zato je Jezus prosil Očeta med tisto večerjo: 'Oče, ne prosim te, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ pred svetom,' pred to miselnostjo, pred tem humanizmom, ki hoče vzeti prostor pravemu človeku, Jezusu Kristusu; pred humanizmom, ki prihaja, da bi nam vzel krščansko identiteto in nas vodi v eno miselnost – vsi delajo tako, zakaj ne bi tudi mi? Vprašati se moramo, kako pa je z mojo identiteto. Je krščanska ali je posvetna? Si pravim kristjan, ker sem kot otrok bil krščen ali ker sem rojen v krščanski državi, kjer so vsi kristjani? Posvetnost, ki vstopi počasi, raste, upravičuje, okuži … raste kot tista korenina: Storimo kakor vsi ljudje, nismo tako zelo drugačni; vedno išče upravičenost, na koncu okuži in od tam pride mnogo hudega.
Da bi ohranili in varovali svojo krščansko identiteto
Bogoslužje teh zadnjih dni liturgičnega leta nas poziva, naj smo pozorni na grešne korenine, ki vodijo stran od Gospoda. Prosimo Gospoda za Cerkev, naj jo Gospod varuje pred vsako obliko posvetnosti. Da bi Cerkev vedno imela identiteto, ki jo je postavil Jezus Kristus. Da bi vsi mi imeli identiteto, ki smo jo prejeli s krstom, in da se te identitete ne bi zavrglo zato, ker bi hoteli biti kakor drugi, zaradi 'normalnosti'. Naj nam Gospod da milost, da bomo ohranili in varovali svojo krščansko identiteto pred posvetnim duhom, ki vedno raste, upravičuje in okuži.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 16.11.2015)
Papež med jutranjo mašo: Varovati krščansko identiteto pred posvetnostjo