Edinost v različnosti
»Ni dovolj govoriti o edinosti, ne gre za kakršno koli edinost. To ni uniformnost. V tem smislu bi se edinost razumelo kot področje, kjer so vse točke enako oddaljene od središča in ni med njimi nobenih razlik. Dejansko pa gre za polieder, ki odraža ujemanje vseh strani, ki pa ohranijo svojo originalnost. To so karizme v edinosti in lastni različnosti. Razlikovanje je pomembno, saj gre za delo Svetega Duha in ne naše delo. Edinost v različnosti izrazov realnosti, ki jih je Sveti Duh hotel spodbuditi. Ne moremo reči: 'Mi smo glavna veja katoliške karizmatične prenove, vi pa ne.' To namreč ne prihaja od Duha. Edinost je v različnosti in resnici, ki je sam Jezus. Skupno znamenje spreobrnjenja v nove može in žene je krst v Duhu.
Skušnjava nenadomestljivosti
To je skušnjava, ki je pogosto postavljena pred voditelje, ki se v resnici morajo imenovati služabniki. Gre za skušnjavo, ki pride od hudega duha: oseba misli, da je nenadomestljiva pri določeni zadolžitvi. To lahko vodi do avtoritarizma, personalizma, kar ne dopušča, da bi skupnost živela v Duhu prenovitve. Oseba misli, da je njen položaj večen, da se je ne more nadomestiti, kar je vedno povezano z oblastjo in obvladovanjem drugih. To naj nam bo jasno, edini, ki je v Cerkvi nenadomestljiv, je Sveti Duh in je Jezus, edini Gospod. Dodeljene zadolžitve in naloge, ki so v resnici službe, je treba časovno omejiti. Pomembna služba voditeljev, voditeljev laikov je, da pomagajo duhovno in pastoralno rasti in zoreti tistim, ki bodo zavzeli njihovo mesto ob koncu njihovega služenja.
Služiti vsej Cerkvi
Člani Prenove v Duhu ste poklicani, da svojo izkušnjo delite s celotno Cerkvijo. To je zelo pomembna služba, ki jo lahko nudite vsej Cerkvi: pomagati Božjemu ljudstvu, da se osebno sreča z Jezusom Kristusom. Ne ukvarjajte se s pripravo velikih srečanj, ki se tam tudi končajo, ampak raje oblikujte odnose, ki prihajajo iz pričevanja, in sicer v družini, službi, družbenem življenju, župnijah, molitvenih skupinah in z vsemi. Prevzemite iniciativo in ustvarjajte vezi zaupanja in sodelovanja s škofi, ki imajo pastoralno odgovornost pri vodenju Kristusovega telesa, vključno s karizmatično prenovo.
Duhovni ekumenizem
Drugo znamenje Duha v karizmatični prenovi je iskanje edinosti Kristusovega telesa. Gre za duhovni ekumenizem in ekumenizem molitve. Spodbujam vas k molitvi in prizadevanju za edinost kristjanov, kar je delo Svetega Duha. Skupna molitev različnih krščanskih veroizpovedi je mogoča in nujna: Prejeli ste isti krst, vsi mi smo prejeli isti krst, vsi mi hodimo po isti Jezusovi poti, želimo Jezusa, vsi mi smo prispevali k tej ločenosti v zgodovini. Sveti Duh pa nam sedaj daje razumeti, da so te ločitve proti-pričevanje in da moramo storiti vse, da bi skupaj nadaljevali pot: Duhovni ekumenizem, ekumenizem molitve, ekumenizem dela, skupaj v dejavni ljubezni, ekumenizem skupnega branja Svetega pisma … Skupaj iti naproti edinosti.
Ekumenizem krvi
Na prvem mestu je vsekakor molitev. Delo za edinost kristjanov se začne s skupno molitvijo. Potem je tu ekumenizem krvi: Edinost, ker kri mučencev danes iz nas dela eno. Ubiti kristjani so bili ubiti zaradi vere v Jezusa Kristusa, nihče jih ni prej vprašal ali so evangeličani, pravoslavni, baptisti. Če nas sovražnik povezuje v smrti, kdo smo potem mi, da bi se ločevali v življenju? Pustimo, da vstopi Duh, molimo, da bi vsi skupaj šli naprej. Pustimo ob strani razlike in pojdimo naprej s tistim, kar nam je skupno. Vsi ubiti kristjani so naši mučenci, ker so dali življenje za Kristusa in to je ekumenizem krvi.
Vedno s Svetim pismom v roki
S Svetim pismom v roki, z Božjo besedo pridigajte Jezusovo novost: Pridigajte revnim, izključenim, slepim, bolnim, zaprtim, vsem moškim in ženskam. V vsakem je Duh, ki potrebuje pomoč, da bi na stežaj odprli vrata in mu pustili ponovno zaživeti.« (Papež Frančišek članom gibanja Prenove v Duhu, na Trgu sv. Petra, 3.7.2015)