Prekomerna rast mest posledica zanemarjanja okolja

Želel sem povabiti vas, župane velikih in manj velikih mest, da bi skupaj govorili o tej tematiki, ker je ena od stvari, ki se najbolj opazijo, če se ne skrbi za okolje, prekomerna rast mest. Gre za svetovni pojav. Mesta se večajo, vendar pa vedno nastajajo revna področja, kjer se ljudje soočajo s posledicami zanemarjanja okolja. Ljudje se priseljujejo v slume, barakarska naselja in favele velikih mest zato, ker jim podeželje ne nudi nobenih možnosti. 

Posledice tehnokracije: brezposlenost, bolezni, migracija...
Tehnokracija izropa delo, ustvarja brezposelnost. Spomnimo se zaskrbljujočega števila nezaposlenih, posebej med mladimi – v nekaterih evropskih državah je namreč med 40 in 50 odstotkov mladih, mlajših od 25 let, ki nimajo zaposlitve. To, kar jim ostane, je odvisnost, zdolgočasenost, življenje brez smisla, samomor ali iskanje drugih obzorij, pogosto tudi v bojevanjih.

Po drugi strani pa je v igri zdravje. Obstaja vedno več redkih bolezni, ki nastajajo zaradi mnogih sestavin, ki jih uporabljajo kot gnojila in zaradi pretirane tehnizacije. Med največjimi problemi sta kisik in voda oz. posledice izsekavanja velikih gozdnih površin, kot sta npr. amazonsko področje ali Kongo.

... delo na črno, kriminal, trgovina z ljudmi
Ko vsi ti pojavi prekomerne tehnizacije, brez upoštevanja skrbi za okolje, poleg naravnih pojavov vplivajo na migracijo, pride do brezposelnosti, tudi do trgovine z ljudmi. Vedno bolj razširjeno je delo na črno, brez pogodbe, in to pomeni, da oseba ne zasluži dovolj za življenje. To lahko privede do kaznivih dejanj, do vsega, kar se dogaja v velikih mestih zaradi migracije, ki je posledica tehnizacije. Pri tem mislim predvsem na kmetijska področja ter na trgovino z ljudmi za delo v rudnikih. Rudarska sužnost je zelo razširjena. Uporaba nekaterih elementov, kot sta arzen in cianid, zaradi katerih ljudje zbolijo, je zelo velika odgovornost. Vse se vrača, gre za povratni učinek proti osebi sami.  Pa naj gre za trgovino z ljudmi za suženjsko delo ali za prostitucijo, ki sta vir dela za vsakodnevno preživetje.

Za to tematiko bi se morali zanimati tudi Združeni narodi
Zato sem vesel, da ste razmišljali o pojavih, ki prizadenejo velika mesta. Sam sem omenil le nekatere. Za to tematiko bi se morali zanimati tudi Združeni narodi, posebej glede izkoriščanja ljudi. Z velikim upanjem pričakujem novembrski vrh v Parizu, da bi dosegli osnovni in temeljni sporazum.   

Dve obliki nekulture
Teolog in filozof Romano Guardini govori o dveh oblikah nekulture: prva je nekultura, katero nam je Bog pustil, da bi jo preoblikovali v kulturo – naročil nam je, naj skrbimo za zemljo, ji pustimo rasti in si jo podvržemo. Za drugo nekulturo pa gre v primeru, ko človek ne spoštuje tega odnosa z zemljo, kot je zelo jasno zapisano v Svetem pismu: kadar človek ne skrbi za zemljo, se polasti tiste kulture in začne izgubljati razum. Oziroma z drugimi besedami, nekultura mu vzame razum in začne oblikovati novo obliko nekulture: npr. atomska energija je dobra, lahko pomaga. Če pa pomislimo na Hirošimo in Nagasaki, ni bilo tako, saj je tam povzročila katastrofo in uničenje. Danes je v vseh oblikah nekulture, tako tudi v tistih, o katerih ste prej govorili, ta druga vrsta nekulture tista, ki uničuje človeka. Tragedija druge oblike nekulture je, da človek ustvarja nekulturo, ne pa kulture; človek ustvarja nekulturo, ker ne skrbi za okolje.« (Papež Frančišek županom z vsega sveta; Vatikan, 22.7.2015)

Papež županom z vsega sveta o človeški ekologiji, tehnokraciji in oblikah nekulture