Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

MicrosoftInternetExplorer4

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Navadna tabela";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-language:EN-US;}

Na čem gradimo življenje?
»'Spet bodo vzdignili nekdanje ruševine, obnovili bodo opuščena mesta' (Iz 61,4). Toda, vprašamo se lahko: kaj nas Gospod vabi, da bi danes zgradili v življenju, in predvsem: na čem nas kliče, da bi zgradili naše življenje? Predloženi so nam trije trdni temelji, na katerih je mogoče graditi in ponovno zgraditi krščansko življenje.

Spomin na Božjo navzočnost
Prvi temelj je spomin. Milost, za katero moramo prositi, je, da bi se znali spominjati tistega, kar je Gospod storil v nas in za nas. Oziroma, kakor pravi evangelij, da ni pozabil na nas, ampak 'se je spomnil' (Lk 1,72). Izbral nas je, ljubil, poklical in nam odpustil. V naši osebni zgodovini ljubezni z Njim so bili veliki dogodki, ki jih je treba poživljati z razumom in srcem. A varovati je potrebno tudi spomin naroda. Spomin armenskega naroda je zelo star in dragocen. Odmevajo glasovi modrih svetnikov iz preteklosti in besede tistih, ki so ustvarili abecedo z namenom, da bi oznanjali Božjo Besedo. V armenskih pesmih so zasnovani ječanje in radosti narodove zgodovine. Razmišljujoč o vsem tem je nedvomno mogoče prepoznati Božjo navzočnost: On vas ni pustil samih. Tudi med strahotnimi tegobami je Gospod obiskal svoje ljudstvo (glej Lk 1,68), spomnil se je njegove zvestobe evangeliju, prvenstva njihove vere, vseh, ki so – tudi za ceno krvi – pričevali, da je Božja ljubezen vredna več kakor življenje (glej Ps 63,4). Lepo je, da se Armenci lahko s hvaležnostjo spominjate, kako je krščanska vera postala dih vašega naroda in srce vašega spomina.

Vera se rodi in prerodi iz poživljajočega srečanja z Jezusom
Vera je tudi upanje za vašo prihodnost, luč na poti življenja, in to je drugi temelj, o katerem bi vam rad spregovoril. Vedno obstaja nevarnost skušnjave, da bi vero omejili na nekaj preteklega, nekaj pomembnega, a kar pripada drugemu času. Toda, če je vera zaprta v zgodovinske arhive, izgubi svojo preoblikovalno moč, živahno lepoto in pozitivno odprtost do vseh. Vera se rodi in prerodi iz poživljajočega srečanja z Jezusom, iz izkušnje njegovega usmiljenja. Zato je dobro, če vsak dan poživimo to srečanje, če beremo Božjo besedo in se v tihi molitvi odpremo za njegovo ljubezen; če dopustimo, da srečanje z Gospodovo nežnostjo v srcu razvname radost. In sicer radost, ki je večja od žalosti, ki prenese tudi bolečino, tako, da se preoblikuje v mir.

Vse to prenavlja življenje, ga naredi svobodnega in krotkega za presenečenja, pripravljenega in razpoložljivega za Gospoda in za druge. Jezus lahko pokliče tudi, da bi svoje življenje podarili Zanj in za brate. Predvsem mladi naj se ne bojijo odgovoriti mu 'da': On nas pozna, resnično nas ljubi in želi osvoboditi srce bremen bojazni in ošabnosti. Ko mu naredimo prostor, postanemo zmožni izžarevati ljubezen. Na ta način boste lahko dali nadaljevanje vaši veliki zgodovini evangelizacije, katerega Cerkev in svet potrebujeta v teh nesrečnih časih, ki pa so tudi časi usmiljenja.

Usmiljena ljubezen – prejeta od Boga in podarjena bližnjemu
Tretji temelj, po spominu in veri, je ravno usmiljena ljubezen. Življenje Jezusovega učenca je osnovano na skali ljubezni, prejeti od Boga in podarjeni bližnjemu. Obličje Cerkve se pomladi in postane privlačno, ko živi dejavno ljubezen. Konkretna ljubezen je kristjanova vizitka: drugi načini, kako se predstavimo, so lahko zavajajoči ali nekoristni. Poklicani smo predvsem neutrudno graditi in ponovno zgraditi poti občestva ter mostove povezanosti in presegati pregrade ločitev. Edino tekmovanje, ki je možno med Gospodovimi učenci – kot je dejal Janez Pavel II. – je v tem, kdo je sposobnejši ponuditi večjo ljubezen.

Prerok Izaija spominja, da je Gospodov duh vedno s tistim, ki prinaša veselo vest ubogim, ki obveže strte v srcu in tolaži žalujoče (glej Iz 61,1-2). Bog prebiva v srcu tistega, ki ljubi; Bog prebiva tam, kjer se ljubi, posebej kjer se s pogumom in sočutjem skrbi za slabotne in uboge. Potrebujemo kristjane, ki se ne pustijo potolči naporom in se ne prepustijo malodušju ob nasprotovanjih, ampak so razpoložljivi in odprti, pripravljeni služiti; potrebujemo ljudi dobre volje, ki dejansko, ne samo z besedami, pomagajo bratom in sestram v stiski; potrebujemo pravičnejše družbe, v katerih ima vsakdo lahko dostojanstveno življenje in predvsem pravično plačano delo.

Kako postati usmiljeni? Zgled sv. Gregorja iz Nareka
Toda vprašamo se lahko, kako postati usmiljeni, z vsemi pomanjkljivostmi in bedo, ki jih vsakdo vidi v sebi in okoli sebe. Na tem mestu bi rad poudaril zgled sv. Gregorja iz Nareka – besedo in glas Armenije, velikega glasnika Božjega usmiljenja – ki ga lahko prištevamo med cerkvene učitelje. Sv. Gregor je vedno vzpostavljal dialog med človeško bedo in Božjim usmiljenjem. H Gospodu je dvigoval užaloščeno molitev, sestavljeno iz solz in zaupanja. Gregor iz Nareka je učitelj življenja, kajti uči nas, da je pomembno predvsem prepoznati se potrebne usmiljenja, in nato, ob bedi in ranah, ki jih zaznamo, ne zapreti se vase, temveč z iskrenostjo in zaupanjem odpreti se Gospodu.

Prosimo z njegovimi besedami za Božje usmiljenje in dar, da se ne bi nikoli utrudili ljubiti: 'Sveti Duh, mogočni zaščitnik, priprošnjik in pomirjevalec, nate se obračamo z našimi prošnjami. Podeli nam milost, da bi se opogumili v dejavni ljubezni in dobrih delih. Duh miline, sočutja, ljubezni do človeka in usmiljenja, Ti, ki si le usmiljenje, usmili ne nas, Gospod, naš Bog, po tvojem velikem usmiljenju.'« (Papež Frančišek med sv. mašo; Gyumri, 25.6.2016)

Gyumri. Papež med sveto mašo: Spomin, vera, usmiljena ljubezen