»Kadar molimo, ne smemo pozabiti na svojo zgodovino. Gospod je na poti življenja vedno poleg nas. Ne dopustimo, da bi nas številne vsakdanje stvari tako raztresle, da bi pozabili moliti.

Apostol Pavel se v pismu Galačanom spominja svojega življenja in pri tem ne skriva svojih nekdanjih grehov. Kar je Bog storil s svojim ljudstvom - izbral ga je in spremljal na poti skozi puščavo - je storil in še dela z vsakim izmed nas. Bili smo izbrani. To, da smo kristjani, je milost, milost ljubezni. Zato se je dobro spominjati svoje resničnosti, ampak v njeni konkretnosti. Tako kot je storil Pavel, ki je priznal, da je kruto preganjal Cerkev, in ni govoril, kako je dober, da je sin tega ali onega ali da je plemenitega stanu. Rekel je: 'Bil sem preganjalec, bil sem hudoben!' Spominja se svoje poti, in sicer vse od njenega začetka.

Ta navada, spominjati se svojega življenja, med nami ni najbolj običajna. Stvari pozabljamo, živimo le v trenutku in zgodovino tako pozabimo. Vsak od nas ima svojo zgodovino: zgodovino milosti, zgodovino greha, zgodovino poti … Dobro je moliti z našo zgodovino. Spominjati se svojega življenja, pomeni, slaviti Boga. Spominjati se svojih grehov, katerih nas je Gospod odrešil, pomeni, slaviti Boga. Zato je Pavel govoril, da se ponaša samo z dvema stvarema: s svojimi grehi in z milostjo križanega Boga. Njegovo spominjanje je bilo torej: 'Grešnik sem bil, toda križani Kristus me je odrešil. On me je izbral. On me je poklical. On me je spremljal na poti.'

K takemu spominjanju Jezus vabi tudi nas. Spomnimo se njegovih besed Marti, da jo skrbi in vznemirja veliko stvari, a da je potrebno le eno in da je Marija izbrala boljši del. To je, poslušati Gospoda in se spominjati. Ne moremo vsak dan moliti, kot da ne bi imeli zgodovine. Vsak od nas jo ima. In s to zgodovino v srcu gremo molit, kot Marija. Toda pogosto nas, kot Marto, opravila, dan, izvrševanje tistega, kar moramo narediti, odvrnejo in to zgodovino pozabimo.

Naš odnos z Bogom se ne začne na dan krsta. Takrat je le zapečaten. Začne pa se, ko nas je Bog iz večnosti pogledal in nas izbral. Začne se v srcu Boga. Spominjajmo se te Božje izbire glede nas. Spominjajmo se naše poti zaveze, ki je bila vedno spoštovana. Spominjajmo se obljube Boga, ki nikoli ne razočara in je naše upanje. To je resnična molitev. Moliti je, spominjati se svoje zgodovine pred Bogom, kajti naša zgodovina je zgodovina njegove ljubezni do nas.

'Gospod, preiskal si me in me poznaš do kraja, zame veš, ko sedem ali ko vstanem, od daleč si dojel vse moje misli. Opazuješ mojo hojo in moj počitek.' (Ps 139)« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 7.10.2014)

Papež med jutranjo mašo: Spominjati se svoje zgodovine, tudi grehov, pomeni slaviti Boga