DOMA

1.       DAN – RESNICO SPOznavam

•  NALOGA:

Resnica o nas samih je včasih težka in neprijetna, zato jo velikokrat olepšujemo, zavzeto utemeljujemo svoje odločitve ali se izgovarjamo. S tem resnico izkrivljamo in se odločamo za laž. Da bomo laže pozorni na laži pri nas samih, jo najprej razkrinkajmo v naslednjih primerih.

Ko pridem zvečer iz službe, otroci še vedno bedijo. Moža na hitro pozdravim in začnem otroke spravljat spat. Moževo pomoč odklonim, češ naj si oddahne, saj je imel naporen sestanek v službi.  

(Resnica je, da sem prišla domov utrujena in hrepenim po tem, da bi me mož videl in razumel. Jezo ob tem potlačim, moža pa kaznujem s svojo hladnostjo in odklonim pomoč, saj zmorem tudi brez njega.)

Na obisku so prijatelji z dojenčkom. Pestujem ga in v šali navržem ženi, da bomo morali tudi mi še kaj »naročiti«, saj moramo katoličani poskrbeti, da Slovenci ne bomo izumrli.

(Resnica je, da si močno želim še enega otroka. Ker čutim, da žena temu ni naklonjena, me je strah o svoji želji iskreno spregovoriti. Bojim se njenega odgovora in bolečine, ki bi jo moral ob tem nositi.)

Za otroke:

Moji plišasti igrački se je med ruvanjem s sestrico po nesreči odtrgala noga. Mama je  poškodovano igračo opazila in vprašala, kdo je to naredil. Povedala sem, da je za nastalo škodo kriva sestrica.

(Resnica je, da sem nogo odtrgala jaz. Težko mi je ob misli, da bi me mama kregala pa se raje izgovorim na sestrico, ki se ne more braniti, saj še ne govori. Želim si, da bi me mama imela rada tudi takrat, ko kakšno ušpičim.)   

• V RAZMISLEK:

·         PO ČEM PA JAZ HREPENIM DOMA?

·         Ali o tem odkrito spregovorim?