»Današnji evangeljski odlomek pripoveduje o trenutku, ko je Jezus ravno prenehal govoriti o nevarnosti bogastva. Peter mu je zatem zastavil vprašanje, kaj bodo prejeli učenci, ki so zapustili vse, da bi hodili za njim. Jezus je velikodušen. Odvrnil je namreč, da ni nikogar, ki bi zapustil družino, hišo, njive in bi ne prejel že zdaj, v tem življenju, stokrat toliko. Peter je morda nato mislil, da je 'hoditi za Jezusom' lepa komercialna dejavnost, če z njo lahko zasluži stokrat toliko. Toda Jezus je takoj dodal, da so ob tem 'zaslužku' tudi preganjanja.
Kot bi dejal: 'Da, vi ste zapustili vse in boste tu, na zemlji, prejeli veliko stvari, vendar s preganjanjem!' … To je zaslužek kristjana in to je pot tistega, ki želi hoditi za Jezusom, kajti je pot, ki jo je prehodil On. On je bil preganjan! To je pot ponižanja. To je tisto, kar je Pavel rekel Filipljanom. Ponižal se je, postal je človek in se ponižal vse do smrti na križu. S tem je obarvano vsako krščansko življenje. In o tem govorijo tudi blagri. Jezus pravi: 'Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali…' Preganjanje je torej eden izmed blagrov.
Takoj po prihodu Svetega Duha so učenci začeli z oznanjevanjem. S tem pa se je začelo tudi preganjanje. Peter je bil v ječi, Štefan je bil ubit in za njim še mnogo učencev vse do današnjega dne. Križ je vedno na krščanski poti. V Cerkvi, v krščanski skupnosti bomo imeli veliko bratov, sester, mater, očetov, a imeli bomo tudi preganjanje, kajti svet ne trpi Kristusove božanskosti. Ne trpi oznanila evangelija. Ne trpi blagrov. Zato prihaja do preganjanja z besedami, obrekovanjem, z zaporom. Na vse to zlahka pozabimo, tudi na številne kristjane, ki so bili pred šestdesetimi leti v taboriščih ali zaporih nacistov in komunistov; samo zato, ker so bili kristjani.
In enako se dogaja še danes, čeprav si mislimo, da imamo sedaj več omike. In povem vam, da je danes več mučencev kot v prvih časih Cerkve. Mnogo naših bratov in sester pričuje za Jezusa in so zato preganjani. Obstajajo kristjani, ki niti ne smejo imeti Svetega Pisma pri sebi. Če ga imajo, jih obsodijo. Prav tako se ne smejo pokrižati. To je Jezusova pot. Pa vendar je vesela pot, kajti Gospod nas nikoli ne preizkuša bolj od tistega, kar zmoremo nositi. Krščansko življenje ni komercialna prednost, ni delanje kariere. Je preprosto - hoditi za Jezusom! A kadar hodimo za Jezusom, se zgodi to.
Pomislimo, če mi imamo v sebi voljo, da bi bili pogumni v pričevanju za Jezusa. Pomislimo na mnoge brate in sestre, ki ne morejo moliti skupaj, ki ne morejo imeti pri sebi knjige evangelijev ali Svetega Pisma, ker so preganjani – in to danes. Pomislimo na tiste brate, ki ne morejo k maši, ker je to prepovedano. Mnogokrat pride k njim duhovnik na skrivaj in se pretvarjajo, da za mizo pijejo čaj, medtem ko v resnici, ko jih nihče ne vidi, obhajajo sveto mašo. To se dogaja danes. Pomislimo torej, če smo pripravljeni nositi križ kot Jezus in prenesti preganjanja, da bi pričevali za Jezusa tako, kot delajo ti bratje in sestre, ki so danes ponižani in preganjani«. (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 4.3.2014)