Margherita je glavna junakinja zgodbe. Poleg nje so še mlad in neizkušen "prfoks", ki se boji odgovornosti in živi v svojem svetu knjig, prijateljica Marta, ki je zaljubljena v življenje ter s svojevrstnim humorjem kaže ljudem svojo naklonjenost. Tu je še umetniški bratec Andrea, ki si najbolj od vsega želi, da bi imel sto barvic vseh možnih odtenkov in bi lahko v risbo ujel resničnost ter mama in oče, ki sta nekje izgubila drug drugega do trenutka, ko jih je on zapustil in šel z drugo novi sreči naproti. Štirinajstletnico, ki je na pragu srednje šole to zelo prizadane, postavljena je prd vrsto življenjskih vprašanj na katere ne more najti pravega odgovora. V žalosti se zagleda v prav tako trpeče oči fanta Guilia, skupaj gresta trpki življenjski pustolovščini naproti.

Bog je ustvaril človeka, da bi mu ta pripovedoval zgodbe. Prišel bo dan, ko bomo ponovno skupaj z vsemi vrvicami življenja, ki so se prepletle v naše, in gledali bomo čudovit vzorec, ki smo ga ustvarili skupaj. In drug drugemu bomo pripovedovali o vsem, kar je bilo, in ne bo več zavisti in zamer, strahov. Samo veselje.

Nad vsem bedi babica Theresa, ki jih sprejema v svojo kuhinjo, jim pripravlja sladice ter stresa življenjske modrosti, ki se jih je naučila v dolgem in bridkem življenju pod katerim ni klonila, ampak je pogumno vztrajala do konca. Ker so stvari, ki jih nihče ne ve. Razen Boga.

Sporočilo knjige, kakor sem ga dojela jaz, je, da je življenje težko in polno padcev, na nas pa je, ali bomo pod temi padci klonili in obupali ali pa bomo pogumno vztrajali - tudi takrat, ko je najbolj temno.