»Sveti red in sveti zakon - dva zakramenta, ki ustrezata dvema posebnima poklicanostma. Predstavljata dve pomembni poti, na katerih lahko kristjan naredi iz lastnega življenja dar ljubezni, po zgledu in v imenu Kristusa, ter tako pomaga graditi Cerkev.
Lastnosti svetega reda: služiti, ljubiti Cerkev, ne zanemarjati milostnega daru
Sveti red obsega tri stopnje: škofovstvo, prezbiteriat in diakonat. Je zakrament, ki usposablja za izvrševanje službe, ki jo je Gospod Jezus podelil apostolom: pasti njegovo čredo v moči njegovega Duha in po njegovem srcu. Pasti Jezusovo čredo v moči Duha, ne z lastno človeško močjo, ampak v skladu z Jezusovim srcem, ki je srce ljubezni. Duhovnik, škof in diakon morajo pasti Gospodovo čredo z ljubeznijo. Služabniki, ki so izbrani in posvečeni za to službo, v času podaljšujejo Jezusovo prisotnost, ko to delajo v moči Svetega Duha, v imenu Boga in z ljubeznijo.
Tri lastnosti zakramenta svetega reda:
Tisti, ki so posvečeni, so postavljeni na čelo skupnosti. 'Na čelu' za Jezusa pomeni, lastno avtoriteto nameniti služenju. Tako je tudi Jezus pokazal in učil svoje učence: 'Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge' (Mt 20,25-28). Škof, ki ni v službi skupnosti, ne dela dobro, in prav tako duhovnik, ki ni v službi svoje skupnosti, ne dela prav, je v zmoti.
Druga lastnost, ki prihaja iz zakramentalne združitve s Kristusom, pa je goreča ljubezen do Cerkve. Pomislimo na odlomek iz Pisma Efežanom, kjer sv. Pavel pravi, da je Kristus 'vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega' (Ef 2,25-27). Duhovnik v moči reda se v celoti posveti lastni skupnosti in jo ljubi z vsem srcem, saj je njegova družina. Škof in duhovnik ljubita Cerkev v svoji skupnosti in ljubita jo na vso moč. Tako kot Kristus ljubi Cerkev. Isto pravi sv. Pavel o zakonu: mož ljubi svojo ženo, kot Kristus ljubi Cerkev. Zakrament svetega reda in zakrament zakona predstavljata veliko skrivnost ljubezni; sta dve poti, po katerih običajno hodijo ljudje h Gospodu.
Apostol Pavel priporoča svojemu učencu Timoteju, naj ne 'zanemarja milostnega daru, ki je v njem, daru, ki mu je bil dan po polaganju rok' (Prim. 1 Tim 4,14). Ko se služba škofa, služba duhovnika ne goji z molitvijo, poslušanjem Božje besede, vsakodnevnim obhajanjem evharistije ter pristopanjem k zakramentu sprave, duhovnik neizogibno konča tako, da ne vidi več pristnega smisla lastne službe in veselja, ki prihaja iz globokega občestva z Jezusom. Škof, in enako velja za duhovnika, ki ne moli, ne sliši in ne posluša Božje besede, ki ne obhaja evharistije vsak dan in se redno ne spoveduje, bo dolgoročno gledano izgubil povezanost z Jezusom in postal povprečnež, ki Cerkvi ne dela dobro. Škofom in duhovnikom moramo pomagati moliti, poslušati Božjo besedo, ki je vsakodnevna hrana, obhajati vsak dan evharistijo in redno hoditi k spovedi. To je zelo pomembno, kajti gre ravno za posvečenje škofov in duhovnikov.
Gospod kliče
Kako nekdo postane duhovnik? Gre za Gospodovo iniciativo. Gospod kliče: kliče vsakega, ki želi postati duhovnik. Morda so tudi na današnji avdienci mladi, ki so v svojem srcu slišali ta klic. Želja - postati duhovniki, želja služiti drugim v stvareh, ki prihajajo od Boga; želja biti vse življenje v službi, da bi učili, krščevali, odpuščali, obhajali evharistijo, skrbeli za bolne … a vse življenje! Če je kdo med vami slišal to v srcu, je to tja položil Jezus. Negujte to vabilo in molite, da bo zraslo in obrodilo sadove v vsej Cerkvi.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 26.3.2014)
Papež Frančišek med splošno avdienco o zakramentu svetega reda: Duhovnik mora služiti z ljubeznijo