Obstajajo različne luči
»Današnji praznik Gospodovega razglašenja 'kakor luč sveti vsem ljudem'. Simbol te luči, ki žari v svetu in hoče osvetliti življenje vseh, je 'zvezda, ki je vodila modre v Betlehem'. Ti so, kot pravi evangelij, videli, 'da je vzšla njegova zvezda' (Mt 2,2) ter se odločili, da ji sledijo: pustili so se voditi Jezusovi zvezdi.
Tudi v našem življenju so različne zvezde, luči, ki žarijo in usmerjajo. Na nas pa je, da izberemo, kateri bodo sledili. Obstajajo utripajoče luči, ki pridejo in grejo, kakor mala življenjska zadovoljstva. Četudi so dobra, niso dovolj, kajti trajajo malo in nam ne pustijo miru, ki ga iščemo. Potem so tu zaslepljujoče luči odra, denarja in uspeha, ki obljublja vse in takoj. So mikavne, a s svojo močjo slepijo in iz sanj o slavi privedejo v še bolj trdno temo. Modri pa nas vabijo, da sledimo stalni in ljubeznivi luči, ki ne zaide, saj ni od tega sveta – prihaja iz nebes in žari v srcu.
Kjer je Bog, tam je veselje
Ta resnična luč je Gospodova luč, ali bolje, je sam Gospod. On je naša luč: luč, ki ne slepi, ampak spremlja in daje enkratno veselje. Ta luč je za vse in kliče vse. Povabilo preroka Izaije lahko razumemo, kot da je namenjeno nam: 'Vstani, zasij' (Iz 60,1). Frančišek je spodbudil, da lahko to povabilo sprejmemo na začetku vsakega dne: vstani, zasij, danes med mnogimi padlimi zvezdami sveta slédi Jezusovi svetli zvezdi. Ko ji bomo sledili, bomo imeli veselje, kakor se je to zgodilo modrim, ki so zagledali zvezdo in se silno razveselili (glej Mt 2,10), kajti kjer je Bog, tam je veselje. Kdor je srečal Jezusa, je doživel čudež luči, ki trga mrak, in pozna to luč, ki razsvetljuje. Z velikim spoštovanjem bi želel vse povabiti, naj se ne bojijo te luči in se odprejo za Gospoda. Predvsem pa bi rad povedal tistemu, ki je izgubil moč za iskanje, ki pod temo življenja nima več želje: 'Vstani, pogumno, Jezusova luč zna premagati najtemnejšo temo'.
Krščansko življenje je stalna hoja
Kako najti to božjo luč? Slediti moramo zgledu treh modrih, ki so v evangeliju opisani kot vedno v gibanju. Kdor namreč želi luč, izstopi iz sebe in išče, ne ostaja zaprt vase in ne gleda nepremično, kako se okoli njega odvijajo stvari, ampak dejavno vključi svoje lastno življenje. Krščansko življenje je stalna hoja, sestavljena iz upanja in iskanja. Je hoja, ki se – kakor tista pri modrih – nadaljuje tudi takrat, ko nenadoma zvezda izgine izpred oči. Na tej poti pa so tudi pasti, ki se jim je treba izogibati. To so površinske in posvetne govorice, ki upočasnjujejo korak; muhavosti egoizma, ki paralizirajo; luknje pesimizma, ki v past ujamejo upanje. Te ovire so tudi blokirale pismouke, o katerih govori današnji evangelij. Vedeli so, kje je luč, a se niso premaknili. Njihovo znanje je bilo puhlo. Ni namreč dovolj vedeti, da se je Bog rodil, če se z njim ne praznuje božiča v srcu.
Kakor modri, počastimo Gospoda
Modri pa so božič doživeli v svojem srcu: našli so otroka, 'padli predenj in ga počastili' (Mt 2,11). Niso ga samo gledali, niso izrekli le neko priložnostno molitev, temveč so ga počastili. Vstopili so v osebno občestvo ljubezni z Jezusom. Zatem so mu darovali zlato, kadilo in miro, svoje najdragocenejše dobrine. Naučimo se od modrih, da Jezusu ne bomo namenili samo delčke časa in občasno kakšno misel, sicer ne bomo imeli njegove luči. Kakor modri, stopimo na pot, ogrnimo se z lučjo in sledimo Jezusovi zvezdi, počastimo Gospoda z vsem, kar smo.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 6.1.2017)
Papež Frančišek: Krščansko življenje je hoja za Jezusovo lučjo