Medsebojna tolažba daje upanje

»Odlomek iz Pavlovega pisma Tesaloničanom govori o skupnosti v Tesaloniki, ki je bila 'nemirna' in je apostola spraševala, 'kako' in 'kdaj' se bo Kristus vrnil in kaj se bo zgodilo z mrtvimi. Sv. Pavel jim je odgovoril, da bo 'Gospodov dan' prišel 'nenadoma, kakor tat'. Pri tem pa je še dodal, da bo Jezus prišel, da bi prinesel odrešenje vsem, ki verujejo Vanj. Zato jih je nadalje spodbudil, naj drug drugega tolažijo in naj si medsebojno pomagajo. Ravno ta tolažba je tisto, kar daje upanje. To je nasvet: 'Tolažite se. Medsebojno se tolažite.' 

Se med seboj pogovarjamo, da bo  Gospod prišel in da Ga bomo srečali? Ali se pogovarjamo o mnogih drugih stvareh, tudi o teologiji, cerkvenih zadevah, duhovnikih, redovnicah, monsinjorjih? Je naša tolažba to upanje? 'Medsebojno se tolažite.' Tolažite se v skupnosti. Ali se v naših skupnostih, v naših župnijah, govori o tem, da pričakujemo Gospoda, ki prihaja? Ali se klepeta o čem - o tistem ali tisti, da bi minil čas in se ne bi preveč dolgočasili?

Si prepričan, da boš videl Gospoda?
V današnjem odpevu pri psalmu med sveto mašo smo večkrat ponovili: 'Verujem, da bom videl dobroto Gospodovo v deželi živih.' In ti, si prepričan, da boš videl Gospoda? Zgled, ki ga je potrebno posnemati, je Job. Le-ta je namreč navkljub vsem nesrečam odločno zatrjeval: 'Vem, da je Bog živ, in jaz ga bom videl, videl ga bom s temi očmi.'

Res je, da bo prišel sodit. Če gremo v Sikstinsko kapelo, vidimo lep prizor poslednje sodbe. A pomislimo tudi, da bo prišel, da bi se srečal z mano in bi ga jaz videl s temi očmi, da bi ga objel in bi bil vedno z Njim. To je upanje, za katerega nam apostol Pavel pravi, naj ga drugim pokažemo s svojim življenjem, naj pričujemo o tem upanju. To je resnična tolažba, to je resnična gotovost: 'Verujem, da bom videl dobroto Gospodovo.'

Tolažba s prijaznimi besedami in dobrimi deli
Tako kot sv. Pavel takratnim kristjanom, danes vam svetujem, da bi se medsebojno tolažili z dobrimi deli in da bi bili drug drugemu v pomoč. Na ta način bomo šli naprej. Prosimo Gospoda za to milost: da bi tisto seme upanja, ki ga je posejal v naša srca, zorelo in raslo vse do končnega srečanja z Njim. 'Prepričan sem, da bom videl Gospoda.' 'Prepričan sem, da Gospod živi.' Prepričan sem, da bo Gospod prišel in se bova srečala.. To je obzorje našega življenja. Prosimo Gospoda za to milost in na tej poti drug drugega tolažimo z dobrimi deli in prijaznimi besedami.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 1.9.2015)

Papeževa jutranja sveta maša: Medsebojno se tolažite

Papež o odpustkih v letu usmiljenja. Odvezo za greh splava bodo lahko podeljevali vsi duhovniki

V Vatikanu besedno bogoslužje ob svetovnem dnevu molitve za skrb stvarstva