Če nisem padel v neko situacijo, je tako le zaradi Božje milosti
»Kadar gremo oznanjat Jezusa Kristusa ljudem, ki ga ne poznajo in katerih življenje se ne zdi najbolj moralno, moramo pomisliti: sam sem večji grešnik kot oni, kajti če nisem padel v neko situacijo, je tako le zaradi Božje milosti. To je nepogrešljiv pogoj: na periferije ne moremo iti brez te zavesti. Ob trpečih so pogosto bolj kot besede pomembne geste, geste, ki kažejo ljubezen…

Upanje je najponižnejša vrlina
Nekateri menijo, da upanje pomeni imeti udobno, mirno življenje. Toda o kakšnem upanju govorimo, če živimo in delamo sredi problemov, dvomov, polomov? Resnično upanje je Božji dar in nikoli ne razočara. Kako torej razumeti, da nas Bog ne zapusti, da je z nami? Nekaj, v kar sem prepričan – prepričan, čeprav tega ne čutim vedno – je, da Bog hodi s svojim ljudstvom. Bog svojega ljudstva nikoli ne zapusti. Upanje je ena najtežje razumljivih vrlin. Nekateri pravijo, da je najponižnejša vrlina, saj je vrlina ponižnih, vendar se je potrebno  zelo ponižati, da nam jo Gospod podari.

Vstopiti v srce Boga preko Jezusovih ran
Ko se dotakneš Gospodovih ran, lahko nekoliko razumeš skrivnost Kristusa, utelešenega Boga. Le-to, dotakniti se Gospodovih ran v uboštvu ljudi našega časa, je najboljše zdravilo za bolezni brezbrižnosti in nezaupljivosti. To pa je tudi sporočilo sv. Ignacija, katerega duhovnost ima v središču Jezusa Kristusa. Pot Skupnosti krščanskega življenja je torej vstopiti v srce Boga preko Jezusovih ran, v lačnih, nevednih, zavrženih, osamljenih, ostarelih, bolnih, zaprtih, prizadetih itd… Ignacij je želel, da bi srečal Jezusa Kristusa, Gospoda, ki te ljubi in je dal svoje življenje zate, ranjen je bil zaradi tvojega greha, zaradi mojega greha, nas vseh … In Gospodove rane so vsepovsod.

Se katoličan lahko vmeša v politiko? Mora se!
Ustanoviti katoliško stranko ni prava pot. Cerkev je skupnost kristjanov, ki časti Očeta, hodi po poti Sina in prejme dar Svetega Duha. Ni politična stranka. Toda, se katoličan lahko ukvarja s politiko? Mora se! Se katoličan lahko vmeša v politiko? Mora se! Bl. Pavel VI. je dejal, da je politika ena najvišjih oblik dejavne ljubezni, kajti prizadeva si za skupno dobro. Je tudi neka vrsta mučeništva: iskati skupno dobro, ne da bi se pustil pokvariti. Obenem pomeni nositi križ grehov. Vendar pa to tistemu, kateremu je Bog dal to poklicanost, ne bi smelo vzeti poguma. Težko je namreč delati dobro, ne da bi si nekoliko umazali roke ali srce. Zato je potrebno prositi odpuščanja, nato pa nadaljevati z delom. Katoličan današnje kulture odmetavanja ne sme opazovati z balkona, ampak se mora vmešati…« (Papež Frančišek članom italijanske Skupnosti krščanskega življenja in Študentskega misijonarskega združenja, med avdienco v dvorani Pavla VI., 30.4.2015)

Srečanje z italijansko SKŽ: Vstopiti v srce Boga preko Jezusovih ran

Papež Frančišek: Da bi šli ven iz lastnega udobja in imeli pogum oditi na periferije

Papeževo sporočilo za Expo 2015: Vse se začne v zavesti o obrazih